Ljudmila Novak: Ve se, kdo kadruje

Ljubljana (10.5. 2013) – Predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak
je v intervjuju tedna za Planet Siol.net poudarila, da bi morala vlada Alenke
Bratušek bolj kot za dvig posameznih davkov poskrbeti, da se oživi
gospodarstvo, spodbujati investicije ter ustvariti bolj prijazno poslovno
okolje. Novakova poudarja, da očitki, da je NSi pod vplivom SDS, že dolgo časa
ne držijo več, ker imajo svoja stališča, ki jih ne spreminjajo glede na to, ali
so v vladi ali v opoziciji. “To nam potrjujejo tudi nekatere ankete,” dodaja.

Po številnih ugibanjih, kateri davek bo vlada dvignila, se je vendarle
odločila za dvig DDV-ja. In to kljub velikemu nasprotovanju strokovnjakov in
opozicije, predvsem pa gospodarstva.
Dvig davka na dodano vrednost zagotovo ni pravi ukrep. To ni dobro ne za
gospodarstvo ne za državljane. Zmanjšala se bo tudi potrošnja in dolgoročno
zagotovo ne bo imel pozitivnih učinkov. Seveda je jasno, da državni proračun
potrebuje dodatne prihodke, a takšna poteza, ki bo enako obremenila vse državljane
in državljanke, ne glede na prihodke, ni dobra in pravična. Vlada Janeza
Janše, v kateri je bila NSi trden člen, je to počela bolj selektivno, in
sicer na način, da so bili tisti z nižjimi prihodki prizadeti manj, tisti z
višjimi pa bolj. Po mojem prepričanju bi morala vlada več narediti na spodbudah
za gospodarstvo, premalo pa je tudi ukrepov za zmanjšanje stroškov v javnem
sektorju. Treba bi bilo tudi varčevati. Pomoč podjetjem oziroma poroštvo pa
nuditi le tistim podjetjem, ki imajo prihodnost in tudi izboljšujejo
učinkovitost vodenja podjetja.

Pravite, da bi morali tudi varčevati. A to pot za okrevanje iz krize
številni označujejo, da na dolgi rok stanje še poslabša …
Ves čas poudarjam, da ne gre za varčevanje, temveč omejevanje prekomernega trošenja.
Vsak namreč ve, da v nedogled ne moremo več porabiti, kot ustvarimo. Mi pa smo
živeli prek svojih zmožnosti. To moramo zdaj omejiti. Veliko vprašanje zdaj pa
je, kam bo šel ves denar od višjih davkov in novih kreditov. Če bo šel za plače
v javnem sektorju ali za reševanje brezupnih podjetij oziroma za tekoče
delovanje države, nismo naredili nič. Ta sredstva bi morali nameniti za
investicije in za nov zagon gospodarstva. Ko pa že govorimo o dvigu DDV-ja, se
vidi, da tudi koalicijske stranke niso enotne. Tudi Zoran Janković je v
torek povedal, da je odločno proti dvigu nižje stopnje DDV-ja. Očitno to kljub
vsemu ni povsem usklajeno znotraj koalicije.

Omenjate Zorana Jankovića. Kakšno vlogo mu pripisujete pri delu nove vlade?
Po njegovih izjavah se vidi, da se on Pozitivni Sloveniji ni in se ne bo zlahka
odrekel. A tu so še drugi vplivi. Spomnim se, da se je nekdo glede kadrovanja
znotraj vlade pošalil, da ima Zares v tej vladi več ministrov, kot jih je imel
v Pahorjevi vladi. Torej nova vlada je prepletena s stranko Zares, Jankovićem
in strici iz ozadja. Vidi se, kdo kadruje.

Stranke zdajšnje koalicije imajo
izjemno različne poglede glede marsičesa. Tudi pri privatizaciji, ki ji
nasprotuje predsednik SD Igor Lukšič, podpira pa denimo prvak DL Gregor Virant.
Vlada pa je včeraj določila, katera podjetja bi lahko prodala. Je takšen način
primeren?
V prvi vrsti je slabo, ker je zdajšnja koalicija zavrnila pripravljeno
klasifikacijo za prodajo državnih podjetij. Zdaj pa se bo odločalo bolj
stihijsko. Če bi imeli klasifikacijo sprejeto, bi se za prodajo odločali ob
najboljšem ponudniku, morda ob najboljšem času, ne pa zdaj, ko se bomo odločali
za točno določeno podjetje in ga poskušali prodati. Takšna pot je napačna. Glede
strankarske neenotnosti pa naj omenim le besede zdajšnjega predsednika
državnega zbora Janka Vebra, ko je pred meseci glede prodaje državnih
podjetij izjavil, da gre za krajo stoletja. Danes pa se čudim, kako je SD sploh
privolila v morebitne prodaje.

Lahko zaradi tega pride do trenj v koaliciji? V vladi Janeza Janše vsaj
javno tako nasprotujočih si izjav nismo bili vajeni …
Izredno pomembno je, da se koalicijske stranke najprej dogovorijo o svojih
stališčih in jih nato enotno sporočajo. Prepričana sem, da je enotnost
pomembna, saj z njo lažje potem prepričaš tudi opozicijo, predvsem pa finančne
trge. Če tega ni, pa je to zelo težko. Ampak treba je priznati, da smo tudi v
prejšnji vladi imeli nekaj težav s tem.

Verjetno mislite Gregorja Viranta. V zdajšnji koaliciji pa izstopa Igor
Lukšič. Torej oba predsednika koalicijskih strank, ki nista v vladi. To torej
ni dobro.
Zagotovo. Nekateri smo že takrat menili, da bi moral biti Virant v vladi,
vendar se to ni zgodilo. Podobno je z Lukšičem v tej koaliciji.

Lahko to kakorkoli ogrozi koalicijo?
Vsaj za zdaj ne kaže tako. Tudi zaradi tega, ker je interes trenutne koalicije
nekje drugje, ne pa v reševanju Slovenije. Glavni razlog, da se je ta koalicija
sploh vzpostavila, je dejstvo, da se nekatere stranke bojijo predčasnih
volitev, na katerih bi ogromno izgubile.

Za vašo stranko velja prepričanje, da je izjemno blizu SDS. Nekateri celo
ocenjujejo, da ste njihova senca. Drži?
Ne. Zagotovo ne. Nova Slovenija ima jasna stališča. Je pa dejstvo, da ko smo
bili koalicijska stranka, smo se držali načela, da o nesoglasjih znotraj vlade
nismo razpravljali v javnosti. V vladi smo dejansko vztrajali do konca, ker smo
bili prepričani, da je bilo to dobro za Slovenijo, ne pa zaradi tega ali onega
politika.

Pa vendar so stališča v veliki večini enaka z omenjeno stranko.
To le delno drži, a je treba poudariti, da imamo precej podobno volilno bazo in
tudi ne nazadnje podoben program. Tudi zaradi tega smo bili obakrat v Janševi
vladi in bilo bi nekorektno, da bi samo zaradi všečnosti v volilnih kampanjah
spreminjali svoja stališča. V NSi želimo biti konstruktivni in premočrtni, ne
glede na to, ali smo v koaliciji ali opoziciji. Prav zaradi tega je NSi
stabilna stranka.

Zelo aktivni ste na terenu. Se že
pripravljate na volitve?
Vedno je treba biti pripravljen na volitve. Mi smo že pred časom ustanovili
volilni štab, ker so prihodnje leto dvojne volitve. Mi že celo leto intenzivno
delujemo na terenu; imamo regijske obiske, obiskujemo tudi podjetja,
organiziramo srečanja z našimi člani, podjetniki, župani, sestavili smo
strokovno ekipo oziroma tako imenovano vlado v senci. Ta bo spremljala
delovanje vlade, komentirala, kar počne in tudi pripravljala naš volilni
program.

Tudi pomladili ste stranko …
Menim, da si mladi želijo delovati v politiki in narediti nekaj dobrega za
državo. Pomembno je, da ima vsaka generacija svoje mesto in predstavnike v
politiki, tudi v naši stranki. Če smo povezani, lahko naredimo največ, mladi pa
so pri tem izjemnega pomena, saj imajo nove ideje, poglede, energijo. Obvladajo
nove tehnologije, imajo sveže pristope. Spori in škandali znotraj stranke lahko
samo škodujejo, koristijo zagotovo ne.

A kljub vsemu brez sporov ne gre. Še vedno namreč odmeva odziv stranke, ko
je vodja poslanske skupine Matej Tonin glasoval “po svoje” glede
pokojnine nekdanjega predsednika države. Kakšne posledice je to pustilo?
Ne prav velikih, saj smo demokratična stranka. Zagotovo je to glasovanje
Tonina, ki je mlad in perspektiven politik, vznemirilo članstvo. A predvsem
zato, ker je Milan Kučan oseba, ki znotraj stranke in tudi desnega pola
ne uživa velikega zaupanja. In ker je šlo za konkretno osebo, je bilo to
neodobravanje veliko. Če ne bi šlo za konkretno ime, tega ne bi bilo.

Vse skupaj ste vseeno rešili dokaj mirno. Je stranka zdaj še bolj enotna?
Mislim, da je. Nekateri naši politični konkurenti so želeli to napako Tonina
izkoristiti, da bi svojega konkurenta do neke mere zatrli in onemogočili njegov
vzpon. On je svoje glasovanje velikokrat pojasnil našim članom in menim, da
zaradi enega drugačnega glasovanja stranka ne sme odpisati odličnega vodjo
poslanske skupine in perspektivnega mladega politika.

Za konec. Že dlje časa se namreč ugiba, ali bo Slovenija morala zaprositi za
evropsko pomoč. Vas skrbi usoda naše države?
Seveda me skrbi. Tudi zaradi nedavne ankete o menedžerjih po svetu, ko je kar
96 odstotkov slovenskih direktorjev priznalo, da so podkupnine nekaj
sprejemljivega, kar nas je uvrstilo na prvo mesto svetovne lestvice. To je skrb
vzbujajoče. Mi vsi skupaj lahko v naši državi spremenimo stvari na boljše.
Nekateri imamo pri tem večjo odgovornost, drugi manjšo. Vsi pa smo odgovorni za
njeno prihodnost, še posebej, ko o tem odločamo na volitvah.