Predlog zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih je v Državnem zboru

DELI:
20.12.2013, NSi

Državni zbor bo na
januarski seji opravil drugo branje predloga zakona o starševskem varstvu in
družinskih prejemkih. 
Nova Slovenija – krščanski demokrati
v vseh dokumentih poudarja, da je  družina
temelj naše družbe in da bomo Krščanski demokrati podpirali oziroma sprejeli samo
take politike in ukrepe, ki so usmerjeni k družini in otrokom ter omogočajo vsaki družini in vsakemu otroku
enake možnosti (Volilni program  2011 –
2015).

Predlog, ki ga je pripravilo
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je v nekaterih
delih dober in pomeni izboljšanje sedanje ureditve.  Pa vendar velja ob tem izpostaviti, da tudi s temi spremembami Slovenija še vedno ne bo imela
družinske politike (edini dokument, ki je imel namen celovito urejati družinsko
politiko je bil sprejet leta 1993, ko so bili v koaliciji tudi  Slovenski krščanski demokrati – Resolucija o
temeljih družinske politike v Sloveniji!), ki bo celovita, trajnostno naravnana
in bo temeljila na načelu univerzalnosti.

Strokovni odbor za delo, družino in
socialne zadeve  in strokovna služba
poslanske skupine sta preučila predlog in opozorila na nekatere neustrezne
rešitve, na katere Krščanski demokrati ne moremo pristati in pomenijo
poslabšanje veljavne ureditve:

–       
spreminja
se starostna meja otrok, kadar starši ob rojstva otroka že varujejo in vzgajajo
dva otroka in sicer iz 8 let starosti  na
datum končanega prvega razreda osnovne šole najstarejšega otroka. Krščanski
demokrati ne moremo podpreti takega predloga in predlagamo, da se ohrani  možnost starševskega dopusta do 8. leta;

–       
spreminja  se pravica do plačila prispevkov v primeru
štirih ali več otrok. 48. a člen veljavnega zakona določa, da ima eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva
štirih ali več otrok, pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od
minimalne plače do dopolnjenega desetega leta starosti najmlajšega otroka.
Predlog krajša pravico in sicer do končanja prvega razreda osnovne šole
najmlajšega otroka. Krščanske demokrati tega ne podpiramo.

–       
spreminja  se rok za uveljavljanje pravice do otroškega
dodatka. Veljavni zakon v 94. člen določa, da se pravico
do otroškega dodatka uveljavlja v 90 dneh po rojstvu otroka in se jo prizna z
mesecem otrokovega rojstva. V predlogu pa je zapisano, da se pravica do
otroškega dodatka  prizna s prvim
dnem  naslednjega meseca po vložitvi  vloge. Tudi tega predloga Krščanski demokrati
ne moremo podpreti in naj še naprej velja pravica od dneva rojstva.

Argumentov zakaj Krščanski demokrati tako
izpostavljamo pomembnost družinske politike je več. Ustavimo  se tokrat pri Evropski uniji in stališčih, ki
jih je leta 2011  sprejel Evropski
ekonomsko-socialni odbor je leta 2011.  Odbor je med drugim izpostavil, da

–       se rodnost že več desetletij zmanjšuje in je danes
precej pod pragom za menjavo generacij;

–       je gospodarska kriza imela vrsto učinkov na
življenjske pogoje nekaterih družin in otežila odzivanje na posledično
povpraševanje po podpori. Gospodarski položaj je v prvi vrsti vplival na
zaposlovanje in dohodke številnih gospodinjstev;

–       celovita družinska politika zajema davčne ukrepe
in  nadomestila za družine, ukrepe v prid
poklicne enakopravnosti med spoloma, storitev za varstvo in nego otrok ter
ljudi, ki so odvisni od pomoči, družinskih pravic v okviru sistemov starostnih
pokojnin ter možnost usklajevanja družinskega in poklicnega življenja:
starševski dopust, skrajšan delovni čas po izbiri. Takšne politike obstajajo v
vsej Evropski uniji, čeprav je v različnih državah različen poudarek na tem ali
onem vidiku ali pa so zasnovane tako, da so bolj socialne kot družinske
politike;

–       imajo uspešne družinske politike skupne točke, kot
so uvajanje ukrepov, ki omogočajo usklajevanje poklicnega in družinskega
življenja (možnosti kakovostnega varstva otrok, zlasti javno infrastrukturo za
varstvo majhnih otrok, ukrepi podpore družinam pri varstvu in negi vseh oseb,
ki so odvisne od pomoči drugih, prožnost pri organizaciji dela, posebni
dopusti); preprečevanje revščine družin in boj za njeno odpravo; dolgoročnost
izvajanja politik, ne glede na spremembe oblasti, in njihova univerzalnost
(izvajajo se v interesu otrok, ne glede na dohodke v družini). Ta vidik
trajnosti je zelo pomemben, kajti družinski projekti so dolgoročni. Prilagojena
in stalna družinska politika je sestavina trajnostnega razvoja; priznavanje
družine in pomena njene vloge in uspešnosti; poleg sestavin družinske politike
v ožjem pomenu besede, sta očitno zelo pomembni še dve politiki: politika zaposlovanja
in stanovanjska politika. Brez dela in stanovanja se je težko lotiti
načrtovanja družine.

Pri
družinski politiki in oblikovanju predlogov za dopolnitev predpisov s tega
področja ne gre za lahkotnost nabiranja političnih točk.  Preprosto, gre za našo prihodnost – in mi smo
odgovorni zanjo!

 

Mag.
Cveto Uršič, predsednik SO in minister
za delo, družino in socialne zadeve v vladi NSi v senci

Janez
Cigler Kralj, strokovni sodelavec v poslanski skupini NSi