Kmetijstvo: Želimo si Slovenije, kjer bi človek in divjad sobivala

Na odboru za kmetijstvo je poslanka NSi Iva Dimic opozorila na kmete in predelovalce hrane, predvsem pa na preživetje ljudi, ki imajo manj pravic kot živali. »Ne želimo imeti Slovenije brez živali, ampak Slovenijo, kjer žival in človek lahko sobivata. V naši državi pa je žival včasih bolj zaščitena kot človek, zanjo se namenja več sredstev kot za preživetje človeka,« je pojasnila.

Iva Dimic: Smo rezervat za divje živali?

»Strinjam se, da morajo obstajati habitati divjih živali, da moramo imeti biološko pestrost, a jih imamo vse preveč v obziru,« je opozorila Dimiceva, ter ponovila, da smo kot kaže tudi rezervat za divjad. »Najbolje, da Evropski uniji predlagamo, da smo rezervat, a potem moramo od tega rezervata vsi nekaj imeti. Jaz si namreč ne predstavljam, da bo nekdo gojil deteljo za svoje živino, nato pa mu jo bo pojedla divjad.«

Iva Dimic je izrazila tudi zadržanost do pobude lovcev za omejitev nočnega gibanja po gozdu. »Bojim se, kaj bo ob takšnem zakonu s polharijo, ki je pripravljena za vpis na Unescov seznam. S takimi predlogi bo polharija izginila. Ljudem in lastnikom gozdov se bo začelo kar naenkrat vse skupaj omejevati. Ne morem pristati na to,« je dejala.

Strošek za odstrel medveda je po besedah lovskih družin med 2000 in 3000 evrov, poslanka NSi pa je strokovnjakom prebrala letno poročilo o škodi, ki so jo povzročili volkovi na 124 domačih živalih in jih vprašala: »Mislite, da je bilo to pa brez stroškov? Tudi kmet, ki vzredi žival do neke rodne dobe ima strošek, če mu jo divjad usmrti.

Jožef Horvat: Kdo misli na kmete, pridelovalce hrane in človeka?

Tudi poslanec Jožef Horvat je v razpravi opozoril na slovenskega kmeta. »Sem zato, da z živalmi sobivamo ampak prav odbor za kmetijstvo je tisti, ki mora kmete zaščiti. Sicer bomo odbor proti kmetijstvu, lahko smo tudi odbor za divjad.«

V svoji razpravi pa je Horvat odprl zelo pomembno vprašanje o zasebni lastnini. »Kdaj se bomo vprašali ali se spodobi za odprto družbo, da so lovišča posebnega namena na zasebni lastnini. Lastnina je svetinja in če se na moji lastnini dela škoda me mora ustava varovati.«

Sem zato, da z živalmi sobivamo ampak prav odbor za kmetijstvo je tisti, ki mora kmete zaščiti. Sicer bomo odbor proti kmetijstvu, lahko smo tudi odbor za divjad. (Jožef Horvat)

Iva Dimic je oporekala tudi temu, da ni bila vsem vabljenim dana možnost za razpravo. Odbor namreč ni dovolil civilnim iniciativam, da bi spregovorili na razpravi. »Kar nekaj časa smo poslušali današnje vabljene na sejo in povedali so natančno to, kar piše v poročilu. S to razliko, spoštovani predsednik, da so imeli to pravico, civilna iniciativa, ki je bila ravno tako vabljena, pa te pravice ni imela,« je pojasnila poslanka NSi in dodala:

»Predstavili so iste stvari, kot na regijskem posvetu, recimo v Postojni na katerem sem bila sama. Če bi moji kolegi poslanci bili na kakšnem izmed teh posvetov bi vedeli, da so zadeve enake. In na koncu enim dajemo možnost, drugim pa ne.«

Opozorila je na to, da so bili v nekaterih regijah ljudje slabo obveščeni o posvetih, kjer bi lahko prijavljali škodo, ki jo je povzročila jelenjad. »Tukaj je črna pika tudi kmetijsko-gozdarski zbornici, ki svojih članov po regiji ni obveščala, da taki posveti bodo. Sama sem članica kmetijsko-gozdarske zbornice, obvestila ali vabila za posvet v Postojni nisem dobila. Morala sem ga dobiti preko drugih, civilne iniciative. Enaka zgodba se je ponovila na Gorenjskem in v Brežicah. Tu je vprašanje komu je v interesu, da čim več ljudi izve za takšne posvete,« je pojasnila.