Kdo sme določati, kaj je sovražni govor?

Mnogi smo zaskrbljeni nad načinom in ravnijo javne razprave nekaterih nasprotnikov referenduma o noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki smo ji priča zadnjih nekaj tednov. Na žalost smo v ponedeljek, 23. 3. 2015, doživeli nov napad s strani nekaterih poslanskih skupin, ki po naši presoji terja ustrezen odziv.

Poslanske skupine ZL, DeSUS, SD in ZaAB v skupni izjavi med drugim navajajo: »V strankah ZL, DeSUS, SD in ZaAB ostro obsojamo uporabo sovražnega govora in širjenje neresnic, ki se jih ob zagovarjanju referenduma poslužuje RKC, s podporo NSi in SDS. Glavni namen takšnega postopanja je zgolj in samo zavajanje javnosti in odrekanje človekovih pravic. Vsi argumenti, ki jih nasprotniki zakona navajajo so neresnični in namenjeni le širjenju neupravičenega strahu.«

Sprašujem se, ali so avtorji omenjene izjave sploh prebrali in dojeli pomen svojih besed? Kako si ti isti ljudje, poslanci državnega zbora, predstavljajo sobivanje različno mislečih ljudi v naši skupni državi? Sam ne pristajam na način, ko se nekaj naključno zbranih posameznikov samookliče za pristojne določati, kaj je sovražni govor. Takšna izjava je po moji oceni neposreden napad na nekatere temeljne liberalne vrednote sodobne družbe, med katerimi je najvišje svoboda.

Meni je bližje definicija, da »verska svoboda ne pomeni nič drugega kot svobodo vesti, se pravi, da nismo iz nobenega razloga prisiljeni sprejemati idej in obnašanj, ki so v nasprotju z vodili, ki jih sprejemamo v svoji notranjosti. To je pravzaprav svoboda samo-določanja; ki je zato tudi svoboda govora, pisanja, razprave v podporo lastnim prepričanjem, kakor tudi svoboda poslušanja drugih prepričanj in svoboda, da se drugim pustimo prepričati« (Ernesto Galli della Loggia, Corriere della Sera, 2. junij 2013).

V resnici se na mnogih ravneh ugotavlja, da so žrtve sovražnega govora in dejanj ravno kristjani v Sloveniji, Evropi in po svetu. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je med drugim na svojem zimskem zasedanju 29. januarja 2015 z veliko večino navzočih glasov sprejela resolucijo »Lotiti se nestrpnosti in diskriminacije v Evropi s posebnim ozirom do kristjanov« (Tacklingintoleranceanddiscrimination in Europewith a specialfocus on Christians), ki v državah članicah zahteva več verske svobode in spoštovanje verskega pluralizma.Spremno poročilo navaja, da je verska svoboda temeljna človekova pravica in glavna varovalka sodobne demokratične in pluralistične družbe. Cilj razprave in sprejemanja dokumentov je bil tako dvig zavesti evropskih državljanov o pomenu mirnega sobivanja ljudi različnih veroizpovedi in prepričanj. Predlagam, da združimo moči v boju proti preganjanju drugače mislečih, ne pa v boju enega proti drugemu.

Izjava teh poslanskih skupin kaže na to, kako si predstavljajo družbeni dialog. Vse argumente, ki niso njihovi, označijo za neresnične in namenjene le širjenju strahu. Ugotavljam, da je resnica ravno nasprotna: tisti, ki se najbolj razglašajo za strpne, imajo v resnici največje težave s sprejemanjem drugačnih (mnenj).

Janez Cigler Kralj