Kateri so ključni razlogi za ustanovitev preiskovalne komisije o slabi banki?

»Vesel sem, da se je pod zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije o slabi banki podpisalo 89 poslank in poslancev, kar se je zgodilo prvič. Zaradi tega verjamem v iskren namen, da preiščemo delovanje slabe banke, da nepravilnosti kaznujemo, da bodo ljudje kazensko in odškodninsko odgovarjali. Ti dogodki na slabi banki se niso dogajali včeraj, ampak se nam dogajajo danes,« je ob razpravi o ustanovitvi preiskovalne komisije povedal njen predlagatelj poslanec NSi Jernej Vrtovec.

Afere so stalnica slabe banke

Poslanec NSi je poudaril, da je bila ključna naloga slabe banke pomagati pri prestrukturiranju bank sistemskega pomena, ki so se znašle v hudih insolventnih in likvidnostnih težavah. »Slabe terjatve in krediti bank so se prenesli v upravljanje slabe banke, ta pa naj bi jih optimizirala in potem tudi uspešno prodala naprej. Skupna bruto vrednost prenesenih slabih terjatev na slabo banko je znašala 4, 9 milijarde evrov,« je povedal.

A zgodba slabe banke se je spridila na čisto slovenski način in od ustanovitve dalje smo priča številnim nepravilnostim. »Vsak dan smo priča aferam na slabi banki, aferam v zvezi z odpravljanjem terjatev bank, z nepremičninami, z rednim poslovanjem s podjetji, ki jih v stečaje pošilja slaba banka in to od ustanovitve naprej,« je opozoril Jernej Vrtovec.

Zakaj se je NSi odločila, da predlaga ustanovitev parlamentarne preiskave o slabi banki?

Poslanec NSi je izpostavil tri ključni razloge, zakaj je prav, da Državni zbor preiskuje slabo banko.

Prvi razlog: obstaja sum, da so na slabo banko 2013, 2014 in v letu 2015 bile prenesene tudi dobre terjatve, ki nikakor niso spadale na slabo banko.

»Posledica te odločitve je bilo kar nekaj stečajev dobrih podjetij,« je izpostavil.

Drugi razlog: sumljivo upravljanje s terjatvami in nepremičninami ter sumljivo redno poslovanje.

»Te dni poslušamo o še nerešeni aferi Logatec. Slaba banka je to zemljišče prodala posredniku za 40 evrov na kvadratni meter. Po kolikšni ceni je ta posrednik potem prodal zemljišče končnemu kupcu? Po 90 evrov. Zaslužek na kvadratni meter samo v devetih minutah, od podpisa ene in druge pogodbe, je bil 50 evrov. Ali je to pošteno in normalno poslovanje v tej državi?« je poudaril Jernej Vrtovec.

Dodal je, da bo komisija od slabe banke zahtevala tudi odgovore, na kakšen način potekajo vrednotenja, na kakšen način poteka nadzor in kdo so ključni odločevalci ter ključni ljudje, ki vse to upravljajo.

Tretji razlog: dogaja se, da originalni prvotni dolžniki, zaradi katerih so bile terjatve prenesene na slabo banko, spet postajajo lastniki teh podjetij oziroma terjatev, kar ni v skladu z zakonodajo.

Poslanec NSi je izpostavil primer podjetja, ki je bilo zadolženo za okoli 100 milijonov evrov in tega dolga ni vračalo. Terjatve so bile tako prenesene na slabo banko, kjer so se odločili, da jih bodo prodali ameriškemu skladu, ki jih je kupil z okoli 40 % popustom. Od tega ameriškega sklada je te terjatve kupil ruski sklad. V nadaljevanju znana ruska banka slovenskemu podjetju, ki združuje iste lastnike, ki so bili prej lastniki podjetja, ponudi nekaj milijonov evrov denarja, da lahko nazaj odkupijo podjetje in spet postanejo lastniki.

»Vmes so zelo zaslužili, poceni prišli nazaj do svojega podjetja, ki so ga prej izčrpali. Zaradi tega je ena izmed nalog te preiskovalne komisije ta, da prepreči morebitne lumparije v bodoče. Kajti gre za iste ljudi, za iste kriminalce, ki samo kolobarijo iz dneva v dan na istih položajih,« je izpostavil Jernej Vrtovec.

Četrti razlog: denar preko tujih skladov, ki imajo sedeže v davčnih oazah prihaja nazaj v Slovenijo in z njim preko slabe banke, kupujejo terjatve.

»Ne morem drugače argumentirati početja teh skladov, ko na funkcijah upravljanja s temi podjetji, ki so jih kupili, pustijo iste ljudi, ko so podjetja poslali v prisilne poravnave, v stečaje in jih tako zadolžili. Obstajajo indici, da se denar, ki je šel iz Slovenije v obdobju tranzicije ali pa v zadnjih 40 letih, v davčne oaze preko slabe banke vrača nazaj v Slovenijo. Z njim pa poceni kupujejo premoženje,« je razkril poslanec NSi.

Ključni namen parlamentarne preiskave je podati odgovor na vprašanje, ali normativna ureditev in dejansko sprejemanje odločitev z vplivom na delovanje slabe banke, ki je bila ustanovljena izključno z namenom prenosa slabih terjatev iz slovenskih bank kot enega izmed ključnih elementov sanacije razmer v slovenskem bančnem sistemu, odpira sistemska tveganja za javna sredstva in posledično celoten finančni sistem Republike Slovenije.