Jožef Horvat v intervjuju za Večer: V NSi zahtevamo konkretno in zavezujočo koalicijsko pogodbo

Vodja poslancev Nove Slovenije Jožef Horvat je v intervjuju za Večer spregovoril o položaju stranke, ki je postala jeziček na tehtnici za sestavo levosredinske koalicije Marjana Šarca.

Celoten intervju objavljamo spodaj.

V torek zvečer je izvršilni odbor NSi sporočil, da niste zadovoljni z osnutkom koalicijske pogodbe, ki jo je predložil Šarec, ker je premalo konkretna. Ste lahko vi bolj konkretni glede svojih zadržkov?

“Pri snovanju koalicijske pogodbe smo nenehno vztrajali pri dveh elementih. Prvi je zaupanje, drugi pa je naš interes, da v čim večji možni meri realiziramo naš program. Razumemo, da skozi pogajanja iščemo kompromise. Toda zaveze so preohlapne. Če je zaupanje med potencialnimi koalicijskimi partnerji maksimalno, potem je lahko koalicijska pogodba zelo splošna. Ker pa tega ni in ker tega ne gre pričakovati in če želimo stabilno vlado, trdim, da mora biti koalicijska pogodba izjemno konkretna, opremljena s številkami in izračuni, pa tudi s časovnim okvirjem, kar zelo pogrešamo.”

Torej bi raje videli “projektno” koalicijo, kot je napovedal Šarec?

“Tako je napovedoval Marjan Šarec, zato smo pričakovali takšno strukturo osnutka koalicijske pogodbe. A zdaj to ni takšen osnutek. Po naši oceni je bil naš program najmanj vključen na področju zdravstva, davkov, poslovnega okolja in pokojnin. Ne moremo trditi, da nič iz našega programa ni vključeno v osnutku, vendar s tem in s konkretizacijo nismo zadovoljni. Izvršilni odbor stranke je dal pooblastilo pogajalski skupini, da se pogaja naprej in do ponedeljka tako od preostalih partnerjev pričakujemo večjo konkretizacijo rešitev in več našega programa, vgrajenega v pogodbo.”

Kje se pri zaupanju najbolj zatika glede na to, da se zdi, da skuša snovalec pogodbe v čim večji meri ustreči prav vašim pričakovanjem? Se lomi na relaciji med vami in SD, ki je na drugi strani ideološke mavrice, ali so prisotna druga trenja?

“Zdi se, da se je največ zaupanja ustvarilo med nami in LMŠ. Veliko vprašanje v tej koaliciji pa so stranke, ki so sestavljale dozdajšnjo koalicijo. Premier Miro Cerar je sredi marca odstopil, zdaj pa trije nekdanji koalicijski partnerji želijo sporočiti slovenski javnosti, da bi radi delo v vladi, ob podpori nekaterih drugih strank, nadaljevali. Prav veliko logike v tem ni in vsakdo si lahko zastavlja vprašanja, kako si po izredno napornem mandatu to predstavljajo. Zato je razumljivo, da je LMŠ stopil naproti NSi, saj prihajamo z drugega vrednostnega pola, iz največje evropske družine – Evropske ljudske stranke. Na naši strani pa hkrati obstaja bojazen, da bomo v morebitni vladi lahko prevečkrat preglasovani. Ravno zato zahtevamo konkretno in zavezujočo koalicijsko pogodbo, kar bo dobro za stabilno koalicijsko vlado in Slovenijo.”

Kako bi NSi v levosredinski vladi sploh preživela? Je lahko vstopnica kakšna za vas pomembna ideološka tema, denimo 100-odstotno financiranje obveznega učnega programa zasebnih šol?

“To po naši oceni ni ideološka tema, saj gre za uresničevanje ustavne odločbe. To je ustavna tema. Nočem živeti v državi, ki ne spoštuje lastne ustave in odločb ustavnega sodišča.”

Kako potekajo pogajanja na drugi strani z relativnim zmagovalcem, ki vodi pogajanja izključno z vami?

“Vsebinsko smo si bližje, kar ni presenetljivo, saj smo v isti evropski politični družini, kar pomeni, da imamo nekatera skupna načela. Če boste analizirali, kako smo v preteklem mandatu glasovali o določenih zakonih ali dopolnilih k zakonom, boste videli, da smo drug drugega podpirali. Zato je povsem razumljivo, da smo si že v izhodišču nekoliko bližje.”

Prej ste izpostavljali zaupanje. Kakšno je danes zaupanje med SDS in NSi? Vaša nekdanja predsednica Ljudmila Novak je bila zelo neposredna. Odpovedala je svojo podporo Janezu Janši kot kandidatu za mandatarja. Iz izkušenj je povedala, da SDS svoje partnerje uničuje.

“Smo demokratična stranka in nikomur ne zvijamo rok. Večinsko mnenje poslanske skupine je ta trenutek drugačno. Pred obiskom pri predsedniku republike Borutu Pahorju smo v poslanski skupini sprejeli tri sklepe. Prvič, menimo, da je pošteno, da najprej podeli mandat relativnemu zmagovalcu. Drugič, NSi bo Janezu Janši v tej vlogi lahko dala šest od sedmih poslanskih glasov. In tretjič, sklenili smo, da bo NSi še pred podpisom koalicijske pogodbe in pred glasovanjem o ministrski ekipi izvedla interni referendum, na katerem bomo o vstopu v koalicijo povprašali naše članstvo.”

Kako stališče Ljudmile Novak sprejema članstvo?

“Nekateri na terenu so sprejeli njeno stališče z odobravanjem, večina pa po mojem občutku z neodobravanjem. Dejstvo pa je, da že na samem začetku izpostavljamo pomen partnerskega odnosa. Nismo pozabili, da smo izpadli iz parlamenta po sodelovanju v prvi Janševi vladi, in še danes ne vemo, ali smo naredili kakšno politično napako, saj menim, da smo dobro vodili zahtevne resorje in imeli za seboj dobre rezultate.”

Čutite pritiske o povezovanju s SDS iz EPP, ki jo ves čas omenjate kot skupno politično družino, kateri pripadate skupaj s SDS?

“Teh pritiskov ni. Res je, da so nam pomagali med kampanjo, saj je tako nas kot SDS obiskal vodja poslancev EPP Manfred Weber. Jasno je, da v EPP obstaja želja, da bi v Sloveniji oblikovali desnosredinsko vlado, a volitve so pokazale, da v prvem koraku to ni mogoče, in tudi, da izključno desne vlade ne bo.”

Kakšno vlado si zdaj predstavljate pod desnim dežnikom? Spet bom spomnil na izjavo Novakove, ki je dejala, da bi bila vlada z Nacionalno stranko in Zmagom Jelinčičem, ki je vpleten v korupcijsko afero in posledično izključen iz Sveta Evrope, zelo nekredibilna.

“V tem kontekstu razumem njene zadržke. Glede prihodnje vlade pa menim, da bi morala biti politika v Sloveniji po 27 letih dovolj zrela, da bi znala gledati preko sredine. Če bi uspeli sestaviti vlado z dvema desnosredinskima strankama in še dvema sredinskima strankama, denimo z LMŠ in SMC, bi to lahko bila ob ustreznem dogovoru zanimiva kombinacija. To bi morda bila moja idealna konfiguracija prihodnje koalicije. Če bi se tako dogovorili, bi nam ob stalnem negovanju partnerskega odnosa – to še posebej poudarjam – morda uspelo. Res pa nam ustavni red ne omogoča zelo dolgotrajnih pogajanj.”

Spet smo pri zaupanju. Je za vas razumljivo zavračanje sodelovanja s SDS s strani večine preostalih strank glede na njihove izkušnje z njimi?

“Predvolilna retorika, skozi katero se je izkazalo, da večina zavrača sodelovanje s SDS in Janezom Janšo, je skrb vzbujajoča. Mi smo bili v resnici edini, ki smo povedali, da imamo odprta vrata za vse partnerje in da se je treba pogovarjati z vsemi.”

Vendar do spravljivejših tonov v odnosu s SDS je vaša stranka prišla šele z zamenjavo predsednice Novakove, ki vztraja pri svojem prejšnjem stališču. Je tranzicija z Matejem Toninom uspešna za stranko?

“Ta poteza je uspešna. In drži, da se je odnos s SDS nekoliko spremenil z novim predsednikom. To odobrava tudi naše članstvo. Toda nikomur ne padamo brezpogojno v naročje. Imamo svojo politično držo in program, ki ga želimo čim bolj uresničiti. Seveda so bili v začetku pomisleki glede pomladitve vodstva, saj vsaka večja organizacija potrebuje malo več časa, da spremembe ponotranji. A danes lahko z gotovostjo trdim, da je bila to dobra poteza. Navsezadnje je Matej Tonin dobil tako v svetu stranke kot na kongresu izjemno visoko podporo.”

Se vam zdi, da zdaj, ko stranko vodi Tonin, uživate več spoštovanja s strani SDS?

“Ocenjujem, da ja. Med nami je več dialoga. Dokler obstaja nekak- šen zid, se pač ni mogoče pogovarjati.”

A je Novakova zgradila zid med NSi in SDS?

“Gotovo ne. Je pa morda to, kar je čutila, dovolj jasno javno artikulirala in so ji mnogi očitali, da napada, čeprav se je le branila.”

Se pripravljate na morebitne predčasne volitve? Zaokrožila je informacija, da spet potekajo pogovori o združitvi s SLS ali vsaj skupni listi na morebitnih volitvah.

“Če v predpisanih rokih ne bo prišlo do oblikovanja nove vlade, so ponovne predčasne volitve edina možnost. O združevanju s SLS pa ne jaz ne vodstvo NSi ne veva nič in očitno gre za tako imenovane lažne novice. Želimo pa v prihodnje še intenzivneje nagovarjati volivce SLS, saj bi bila velika škoda, da bi njihovi glasovi šli v prazno.”