Jožef Horvat v DZ o predlogu proračuna: Ljudje bodo o blaginji lahko le sanjali

slovenija 09.07.2015, Jozef Horvat, poslanec, NSi, foto: Anze PetkovsekDržavni zbor RS je prvi dan novembrske seje, ki se je dopoldne začela s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Miru Cerarju, končal razpravo o predlogu proračuna za prihodnje leto ter vloženih dopolnilih. NSi je ob obravnavi predloga proračuna za prihodnji dve leti v DZ opozorila, da vladi manjka vizije in strategije, zato prebivalci in gospodarstvo ne vedo, kakšno življenje jih čaka, niti kakšne so perspektive za mlade, zanima jih tudi vprašanje varnosti.

“Dopolnjena predloga proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 sta pravzaprav samo nadaljevanje sedemletne tradicije proračunske politike in ohranjata sindikalni mir in preživetje te koalicije v naslednjih dveh letih oziroma do konca mandata,” je ob predstavitvi stališča NSi dejal podpredsednik NSi Jožef Horvat. “Tudi ta Vlada je ujetnica razprav predvsem odhodkovne strani proračuna. Pogrešamo napore v prihodkovno stran proračuna. Denar je treba najprej ustvariti in ga potem deliti. Kje in na kakšen način bomo ustvarili prepotrebnih novih 60 tisoč delovnih mest? Smo za socialno državo, vendar socialno državo je treba financirati. In pri financiranju socialne države je definitivno narejenega premalo napora. V teh dveh letih smo pričakovali, da bo vladna koalicija vendarle naredila nek reformni preboj in nov poslovni model, ki bi Slovenijo dokončno postavil na pot gospodarsko najrazvitejših držav, državljanom pa zagotovil v materialnem in duhovnem pogledu bogato in polno življenje. Prva polovica mandata Vlade je tisti pravi čas, ko ima koalicija največji reformni naboj in bi lahko načrtovala in izpeljala potrebne reforme. Pa se koaliciji to očitno ne zdi potrebno,” je opozoril Horvat in dodal: “Kako je že rekel Albert Einstein: takole je rekel, neumno je delati iste stvari in pričakovati drugačen rezultat. Konec citata.”

“Zagotoviti je treba ustrezno poslovno okolje”

Ohranjanje obstoječega poslovnega modela po besedah Horvata pomeni zagotovo enake ali podobne rezultate, torej proračune z vsakoletnim deficitom za tekočo porabo. “Po našem mnenju je prva prioriteta zagotavljanje ustreznega poslovnega okolja. Kot smo že večkrat poudarili, nas bo iz gospodarske krize lahko potegnilo samo dobro delujoče slovensko gospodarstvo. Gospodarska rast, ki smo jo zabeležili v lanskem in letošnjem letu, ni rezultat dobrega ali vsaj malo izboljšanega okolja. Pač pa povečanje izvoza naših podjetij, velik del gospodarske rasti pa zagotovo lahko pripišemo zaključkom evropskih kohezijskih projektov, ki so se izvedli v Republiki Sloveniji. Vladnih ukrepov na tem področju pa vsaj doslej ni bilo. Gospodarska rast, ki smo jo beležili v letu 2014, je optimizem, ki ga čutimo in ga moramo čutiti in ga pošteno priznati. Vendar pa moramo priznati tudi to, da smo v letu 2014 še vedno za 0,16 % ustvarili manj kot v letu 2008, kar pomeni, da smo praktično imeli 6 oziroma 5 let vakuma,” je poudaril Horvat.

“Za dejansko izboljšanje poslovnega okolja in večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva bo treba poseči na več področij. Najprej je to področje pravosodja. Po mnenju samih podjetnikov je delovanje pravne države prvi pogoj za delovanje gospodarstva, zlasti za prihod novih investitorjev. Ukrepi, ki jih je pripravila sedanja vlada na tem področju, so bistveno premajhni za konkretne premike, za zaščito naložb, za dejansko in ne le statistično izkazovanje, skrajševanja sodnih postopkov, predvsem gospodarskih sporov in insolvenčnih postopkov. Namreč, še vedno imamo preveč postopkov, ki trajajo leta in leta, preden pridejo do zaključka in podatki o dolgotrajnosti postopkov, predvsem pa o kakovosti in pravičnosti sojenja v naši državi, sežejo dlje od meja Republike Slovenije. Dokler ne bomo na področju pravosodja beležili rezultatov, ki bodo primerljivi s stanjem pravne države, na primeru v Avstriji in v Nemčiji, smo prepričani, da tujih investitorjev k nam preprosto ne bo,” je še dejal podpredsednik NSi.

“Drugi pomemben ukrep je odprava administrativnih ovir. Podjetniki še vedno poročajo, da čakajo na ustrezno dovoljenja in soglasja, ne nekaj mesecev, pač pa nekaj let. Tu izpostavljamo predvsem področje izdaje gradbenih dovoljenj in okoljevarstvenih ter vodnih soglasij. Tudi na tem področju proračunske dokument ne spremlja ustrezna sprememba zakonodaje, ki bi te anomalije odpravila. Tretji ukrep pa je področje davčne razbremenitve gospodarstva. Tukaj pa je Vlada že sprejela in napovedala nekaj ukrepov, ki pa za gospodarstvo niso spodbudni. Najprej je tu uvedba davčnih blagajn, ki je za gospodarstvo dodatno finančno in administrativno breme, nadalje dvig stopenj davka na dodano vrednost, ki se iz začasnega spreminjajo v trajni ukrep,” je izpostavil Horvat.

“Davek na dodano vrednost je asocialni davek”

“Tukaj želim omeniti samo to, da je davek na dodano vrednost izrazito asocialni davek. Od te vladne kompozicije bi pričakovali socialne ukrepe ne asocialne ukrepe. Skrbi nas tudi napovedano zmanjševanje davčnih olajšav za raziskave in razvoj in povečanje stopenj davka od dohodka pravnih oseb. Ukrepi gredo torej v nasprotni smeri od tiste, ki jo potrebuje gospodarstvo za razvojni preboj. Če ne bo slovensko gospodarstvo sposobno izvesti razvojnega in tehnološkega preboja, nam grozi nevarnost, da bomo dolgoročno imeli prevelik delež zgolj dodelavnih poslov, kar nas bo vrglo v ekonomsko provincialnost, naši ljudje pa bodo o blaginji lahko zgolj sanjali. Na odhodkovni strani predloga proračuna pogrešamo sistemske ukrepe na področju javne in državne uprave. Vlada je dosegla sporazum s sindikati glede plač in drugih stroškov dela javnih uslužbencev v letu 2016, kar v proračunu pomeni dodatne odhodke za te namene. Po drugi strani pa bi morala Vlada sprejeti prepotrebne ukrepe za zmanjšanje odhodkov na področju javnega sektorja. Nujno je izvesti racionalizacijo na področju javne in državne uprave,” je bil v DZ oster Horvat.

“Do predloga proračuna smo kritični tudi zato, ker se zmanjšujejo sredstva za naložbe, in to celo za polovico. Prepričani smo, da to ni prava pot in da bi morali kvečjemu še več narediti na tem, da bi v Slovenijo privabili svež denar oziroma nove naložbe. Od tod do resnično odprtega slovenskega gospodarstva oziroma okolja, ki to odprtost omogoča je še očitno zelo zelo daleč. Priložnost za Slovenijo vidimo predvsem v pripravi dobrih projektov, ki bi jih lahko financirali s pomočjo kohezijskih sredstev. To so tista sredstva, ki so praktično eden od edinih virov nepovratnih sredstev. Glede na to, da so že dve leti v novi finančni perspektivi pa bi v Novi Sloveniji tudi pričakovali, da bi nova sredstva črpali bolj intenzivno. V obeh proračunih se namenja bistveno premalo sredstev za raziskave in razvoj,” še meni Horvat.

“Občinam se vedno več nalaga”

“Tekom obravnave proračunov smo v Novi Sloveniji posebej opozorili na problem zmanjševanja sredstev za občine. Kdo pravzaprav, gospe in gospodje, financira javni sektor s katerim se je vlada izpogajala? Financirajo ga občine, mi, državljani in državljanke, občani in občanke. In občinam se očitno vedno več nalaga, povišujejo se raznorazni ceniki iz državnega proračuna pa se jim daje vedno manj. Torej se krši evropska listina lokalne samouprave,” je podpredsednik NSi Jožef Horvat opozoril v imenu NSi, ki predloga proračunov ne bo podprla.