Jožef Horvat: NSi je stranka z jasnim političnim programom in vizijo slovenske prihodnosti

Podpredsednik NSi Jožef Horvat je intervjuju za Delo ocenil delo vlade po skoraj pretečenem štiriletnem mandatu in predstavil načrte krščanskih demokratov pred prihajajočo jesenjo. Spregovoril je tudi o odnosih med Slovenijo in Hrvaško, ki so močno zaznamovani s sodbo arbitražnega sodišča.

Ste še vedno v igri za predsedniško kandidaturo?

Lahko potrdim, da sem v ožjem izboru naše stranke, za kar se zahvaljujem stranki, da mi zaupa v tako veliki meri. Kdo bo dejansko kandidat NSi na predsedniških volitvah, še ni odločeno, predvidevam, da bo do nje prišlo najkasneje na letnem rednem posvetu vodstva stranke 27. in 28. avgusta.

Med podatki sem zasledil, da se vas v tem poslanskem mandatu drži titula, da ste poslanec, ki je v tem mandatu izgovoril največ besed. To je za politika verjetno pozitivna karakteristika?

To je namerila nova aplikacija Parlameter, ki spremlja aktivnosti poslancev in državnega zbora. Je zanimiv podatek iz česar je mogoče delati različne analize, vendar ostajam skromen.

Kako bi opredelili NSi – ste konfliktna ali konstruktivna opozicija?

NSi je konstruktivna opozicija, kar je dokazljivo s podporo dobrim vladnim zakonom, smo pa, seveda, izjemno aktivni pri predstavljanju in zagovarjanju naših predlogov in rešitev, za katere ocenjujemo, da so boljši od vladnih predlogov. NSi ima tudi vlado v senci, ki smo jo poimenovali ekipa za prihodnost, je izjemno aktivna, analizira in pripravlja zakonske rešitve, poleg tega pa intenzivno dela na novem strankinem programu. Program NSi bo v glavnem nadgradnja tega, kar smo predstavljali leta 2014, se pa bomo osredotočili na gospodarski program, dodali zdravstveno reformo in pokojninsko reformo.

Nazadnje ste julija našli nekaj stičnih točk s koalicijo.

Da, saj smo v državnem zboru dobili podporo kar za dva naša zakona, kar v parlamentu ni ravno običajno, da bi vladajoča koalicija podpirala opozicijske zakone. Gre za zakon o sodiščih, ki nalaga ustanovitev posebnega sodišča za pregon bančnega kriminala, vzporedno s tem z novelo zakona o državnem tožilstvu predlagamo ustanovitev specializiranega tožilstva za pregon bančnega kriminala. Upam, da podpora ni bila dana s figo v žepu in da bosta predloga zakonov preživela zakonodajno proceduro v prihodnje in končno potrditev.

Kako bi pa opisali odnos s stranko SDS? Vemo, da je bilo v zadnjem obdobju kar nekaj napetosti.

S SDS sodelujemo v državnem zboru dobro. Pri naših zakonih in pobudah imamo podporo SDS, poslanci NSi večino zakonov in predlogov SDS podpremo, ko ocenimo, da so predlogi dobri za to državo. V NSi se držimo načela, da ne gledamo, kdo je avtor predloga, dopolnila ali zakona, ampak se osredotočamo na kakovost rešitev. NSi je stranka z jasnim političnim programom in vizijo, kakšna naj bo slovenska prihodnost.

Kako gledate na pozicijo NSi, SDS da, Janez Janša ne?

Predsednica NSi Ljudmila Novak je imela in še vedno ima popolno podporo vodstva stranke za svoje izjave o Janezu Janši. Za tem stoji celotno vodstvo NSi in celotna poslanska skupina, razlogov za takšno stališče pa je veliko. Po tem, ko smo bil najzvestejši del v kar dveh koalicijah, ugotavljamo, da se takšno sodelovanje ni obneslo. Prizadevamo si, da bi našli dobrega in karizmatičnega politika, ki bi bil sprejemljiv za pomemben del državljanov bi znal povezati desnico. Kot rečeno je NSi stranka z jasnim političnim programom in vizijo. Trdim, da imamo rešitve in odgovore na ključna razvojna vprašanja Slovenije.

Gre torej za tretjega človeka?

Recimo temu kakor želimo, pomembno je, da bi lahko neka oseba uspela povezati desnico, ker bi že bil čas, da bi tudi ta pol slovenske politike enkrat oblikoval samostojno vlado. Zavedati se moramo, da slovenski desnici doslej še ni uspelo sami sestaviti koalicije in vlade. Nikoli nismo imeli izključno desne vlade, razen za krajše obdobje leta 2000, ko je dr. Andrej Bajuk kot mandatar oblikoval vlado po Drnovškovi vladi.

Menite, da bo možno oblikovati izključno desno vlado po prihodnjih volitvah?

Gre za dolgoročni cilj. Če bo uspelo to doseči na rednih parlamentarnih volitvah, ki bodo najbrž junija prihodnje leto, je veliko vprašanje, zato moramo razmišljati široko in na dolgi rok.

Kaj lahko po vašem mnenju parlament in predvsem vladajoča koalicija še stori v parlamentu do izteka mandata?

Bojim se, da nič več pomembnega. V zadnjem obdobju imam občutek, da koalicija ne potrebuje opozicije, saj ne najdejo več soglasja pri ključnih projektih. Namesto tega se raje prek medijev obstreljujejo, pri čemer izstopata manjši koalicijski stranki Desus in SD. Njuno ravnanje odraža stanje, da so volitve pred vrati, saj imajo predlogi SMC vse manj podpore v koaliciji.

Nazadnje je bilo soliranje najbolj opazno po sodbi arbitražnega sodišča. V začetni fazi se je slovenska politika poenotila, o tem pričajo izjave po seji odbora za zunanjo politiko in skupna izjava, v kateri pozivamo k dialogu s Hrvaško o implementaciji sodbe, kot osnovo za dialog pa razumemo izključno sodbo arbitražnega sodišča. Potem pa se pojavi podpredsednik vlade in predsednik Desusa Karl Erjavec, ki izjavi, da dialog ni rešitev. Da, če bi bil on premier, ne bi bilo nobenih pogovorov s Hrvati in da hrvaškega premierja Plenkovića ne bi povabil v Ljubljano. To ni dobro, ker mora Slovenija na tej točki ohraniti mirne živce, mora biti vztrajna in ohranjati dialog.

Tudi na tej točki se vidi, da koalicija niti ob zunanje političnih temah ni enotna, kaj šele, da bi imela država skupno zunanjo politiko, kar bi seveda bilo nujno in tudi v skladu z Deklaracijo o zunanji politiki RS, ki jo je državni zbor sprejel julija 2015. Namesto tega lahko opazujemo soliranje, razloge za to pa lahko iščemo v predvolilnih motivih.

Ste predsednik OZP, kaj bi vi svetovali predsedniku vlade, naj se odpravi v Zagreb, ali ne? Zunanji minister Karl Erjavec pravi, da naj ne hodi, razen, če si hrvaški premier premisli glede priznavanja arbitražne sodbe.

Skliceval bi se na izjavo OZP, ki je bila usklajena po večurni razpravi, v kateri pozivamo k dialogu med Slovenijo in Hrvaško o implementaciji arbitražne sodbe. Od tega ne bi odstopal, dialog bi ohranjal, kdor koli si želi prekinitve, kdor pravi, da se ne bo pogovarjal, škodi državi. To je dejstvo.

Kakšno je vaše mnenje o arbitražni sodbi?

Osebno sem razočaran, pa vendar se moramo v tem primeru, tako kot v številnih v mednarodnem pravu, držati pravila, da je pogodbe treba spoštovati (pacta sunt servanda), v tem kontekstu je treba spoštovati tudi razsodbo arbitražnega sodišča. Zato menim, da je treba vztrajati na dialogu, še zlasti, ker imamo na svoji strani, ali bolje rečeno na strani vladavine prava, institucije EU, še posebej Evropsko komisijo pa tudi države članice. Prepričan sem, da EU obstane ali pade na spoštovanju vladavine prava. Pomembno je, da bo slovenska vlada naklonjenost vladavini prava v dialogu s hrvaško vlado znala pametno vnovčiti. Potrebno bo veliko potrpljenja in vztrajnosti.