Čas je, da ponotranjimo zavest, da smo Evropa tudi mi

“Po 13. letih članstva Slovenije v EU je že čas, da ponotranjimo zavest, da smo Evropa tudi mi. Mi smo Evropa! Tista Evropa, v kateri živi 7 odstotkov vsega človeštva in ustvari 25 odstotkov svetovnega BDP,” je na današnji javni predstavitvi mnenj o Beli knjigi o prihodnosti EU dejal poslanec Jožef Horvat.

V nadaljevanju v celoti obljavljamo njegovo današnjo razpravo.

Spoštovani,

V svojem prispevku se bom osredotočil na področje ekonomske in monetarne unije.

Razmislek temelji na poročilu petih predsednikov iz junija 2015 in je namenjen spodbuditvi razprave o ekonomski in monetarni uniji ter oblikovanju skupne vizije o njeni prihodnji zasnovi. Komisija je pripravila dokument, v katerem so začrtani konkretni ukrepi, ki bi se lahko sprejeli še pred evropskimi volitvami leta 2019. Opredeljena je vrsta možnosti za naslednja leta, ko bi se dokončevala struktura ekonomske in monetarne unije.

Nesporno dejstvo je, da je evro eden najpomembnejših evropskih dosežkov. Je veliko več kot zgolj valuta. 28. nov. 2006 je na otvoritvi razstave Slovenija in evro v Bruslju takratni minister za finance dr. Andrej Bajuk izrekel pomenljivo misel: ”Uvedba evra je zadnji korak Slovenije na njeni dolgi poti domov – v Evropo.”  Evro je bil zasnovan kot obljuba blaginje. Da bi to obljubo ohranili tudi za prihodnje generacije, se moramo krepitve in dokončanja evropske ekonomske in monetarne unije smelo lotiti že zdaj. Takoj!

Evropski državljani vidimo evro kot simbol enotnosti in jamstvo za stabilnost. Zdaj moramo poskrbeti, da bo postal tudi sredstvo za dosego skupne blaginje. Nevarni populizem bomo lahko premagali le tako, da obrnemo trend večanja ekonomskih in socialnih razlik v evro območju, ki populizem razplamtevajo. Čas je, da z močnimi institucijami in demokratično odgovornostjo dokončamo pot do prave ekonomske in monetarne unije, na katero smo stopili v Maastrichtu.

Evro je s številnih vidikov zgodba o uspehu: danes ga uporablja kar 340 milijonov Evropejcev v 19 državah članicah. Od držav članic, ki so se EU pridružile leta 2004, jih je evro sprejelo že sedem. Med njimi je bila Slovenija prva, ki je prevzela evro (1. januar 2007). Pri tem ne smemo pozabiti, da mineva šele 25 let, odkar je Maastrichtska pogodba utrla pot enotni valuti, ter šele 15 let, odkar je bil uporabljen prvi kovanec. Evro je druga najpogosteje uporabljana valuta na svetu. Prinesel je stabilne cene in za večino Evropejcev postal del vsakdanjega življenja.

Vseeno pa ga zaradi težkih časov, s katerimi se je soočal v preteklih letih, vsi ne dojemajo vedno tako, čeprav se je podpora skupni valuti povzpela na najvišjo vrednost od leta 2004 (podpira jo 72 % državljanov v evro območju). Svetovna finančna in gospodarska kriza, ki se je začela med letoma 2007 in 2008 v Združenih državah, je privedla do najhujše recesije v 60-letni zgodovini Evropske unije.

Države članice in institucije EU so sprejele odločne politične odločitve, da bi ohranile celovitost evra in preprečile najhujše, rezultati teh reform pa se že kažejo. Vendar krize ne bo konec, dokler bo brezposelnost ostala na tako visoki ravni. Da bi dosegli še boljše rezultate za vse državljane, so potrebne nadaljnje reforme upravljanja evra.

Dokončanje ekonomske in monetarne unije ni samo sebi namen, ampak je potrebno za zagotavljanje delovnih mest, rasti, socialne pravičnosti, gospodarskega zbliževanja in finančne stabilnosti. Odgovornost bo morala spremljati solidarnost, zmanjševanje tveganja pa delitev tveganja. Ekonomska in monetarna unija bi morala ostati odprta za vse države članice EU, postopek odločanja pa mora postati bolj pregleden in predmet demokratičnega nadzora. To so vodilna načela za prihodnje delo. Za uspeh bo nujno treba doseči široko politično soglasje o smeri ukrepov in oblikovati celovit načrt z njihovim jasno določenim zaporedjem.

Pot naprej bi vključevala ukrepe na treh ključnih področjih:

  • dokončanje prave finančne unije,
  • doseganje bolj povezane ekonomske in fiskalne unije,
  • zakoreninjenje demokratične odgovornosti in okrepitev institucij evro območja.

Močnejšo ekonomsko in monetarno unijo je mogoče doseči le, če države članice pristanejo na to, da bi delile več pristojnosti in odločitev o zadevah, povezanih z evro območjem, znotraj skupnega pravnega okvira. To bi lahko storili prek pogodb EU in njenih institucij, z medvladnim pristopom ali s kombinacijo obeh možnosti, ki se že uporablja. Nadaljnje politično povezovanje bi lahko vključevalo ponoven razmislek o ravnotežju med Komisijo in Evroskupino ter bi lahko upravičilo imenovanje stalnega predsednika Evroskupine, ki bi opravljal samo to funkcijo, pa tudi poenotenje zunanjega zastopanja evro območja. Javna razprava poteka tudi o zamisli o zakladnici za evro območje – morda tudi s proračunom za evro območje – in evropskem denarnem skladu, o kateri bi lahko razmislili na poznejši stopnji poglabljanja ekonomske in monetarne unije znotraj okvira EU.

Glede krepitve evro območja predlagamo naslednje izhodišče:

  1. alternative avro območja NI! (soočamo se sicer z nekaterimi pomanjkljivostmi, ki pa se jih da odpraviti),
  2. stroški morebitne razgradnje evro območja ali izstopa RS iz evro območja bi bili previsoki, morda neobvladljivi (zato tovrstne razprave najbrž že na startu odpadejo),
  3. najpomembnejše gospodarske partnerice RS so članice evro območja in slovensko gospodarstvo je v pomembnem (pretežnem) delu vpeto v mednarodne dobavne verige znotraj evro območja,
  4. zato je hitra institucionalna krepitev območja s kupno evropsko valuto v izjemnem interesu RS.

Namesto zaključka

Čas je že (po 13 letih članstva RS v EU), da ponotranjimo zavest, da smo Evropa tudi mi. Mi smo Evropa! Tista Evropa, v kateri živi 7 odstotkov vsega človeštva in ustvari 25 odstotkov svetovnega BDP.

Bruselj ne sme biti slovenski izgovor za neučinkovitost in neukrepanje doma!

Namesto, da doma neproduktivno ‘teranimo‘, bodimo aktivni, kredibilni, inovativni, prepoznavni in glasni v Bruslju, da bi lahko ob uspehih neprestane modernizacije in normalizacije Slovenije odpirali šampanjce doma.