Jožef Horvat: »Predloga zaključnega računa za leti 2010 in 2011 izkazujeta zaskrbljujoč proračunski primanjkljaj«

Poslanci so danes obravnavali tudi predlog zaključnega računa
proračuna Republike Slovenije za leto 2010 in 2011. Stališče PS NSi je
predstavil Jožef Horvat. Poudaril je, da predloga zaključnega računa za leti
2010 in 2011 izkazujeta zaskrbljujoč proračunski primanjkljaj. »V letu 2010 je
ta znašal približno 1,7 milijarde evrov, v letu 2011 pa približno 1,5 milijarde
evrov.«

Magnetogram stališča Jožefa Horvata:

»Hvala za besedo, gospa podpredsednica.
Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi.
Obravnava
predloga zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2010 in 2011
je pravzaprav analiza politike za ti dve leti v številkah. Tudi sam bom
racionalen in bom stališče Poslanske skupine Nove Slovenije podal istočasno za
leti 2010 in 2011. Ne bom politiziral, to ni moj namen, niti moj stil, ker
politiziranje ob tej analizi ne bi koristilo nikomur, od tega naši ljudje ne bi
imeli nič. Nič ne bi imeli naši ljudje od tega. Tako je pred kakšnim slabim
letom tukaj v tej dvorani razpravljal takrat še naš poslanski kolega gospod
Borut Pahor. Predloga zaključnega računa za leti 2010 in 2011 izkazujeta velik,
da ne rečem zaskrbljujoč proračunski primanjkljaj. V letu 2010 je ta znašal
približno 1,7 milijarde evrov, v letu 2011 pa približno 1,5 milijarde evrov.
Kljub dokaj natančnim napovedim Urada za makroekonomske analize in razvoj o
gospodarskih gibanjih v letih 2010 in 2011 odzivi tedanje vlade na
makroekonomske kazalce niso bili ustrezni. Tedanja vlada, kot nam je tudi
sporočila, seveda naknadno, je določene sisteme, bančni sistem na primer,
napačno ocenila. To seveda ni opravičilo, je pa resnica. Z rebalansi so se
nižala predvsem predvidena sredstva za investicije, kar je delovalo nespodbudno
na gospodarska gibanja. Nižanje sredstev za investicije je zlasti vplivalo na
sektor gradbeništva, rebalansi proračunov pa niso predvidevali večjih posegov v
odhodke, zgolj s sistemskimi varčevalnimi ukrepi, kot so jih v tem času uvajale
nekatere druge evropske države. Če na primer navedemo samo Dansko, ki je z
varčevalnimi ukrepi začela že v letu 2008, ampak v letu 2008 smo mi, hvala
bogu, imeli še proračunski presežek. Takrat je javne finance oziroma
ministrstvo za finance vodila Nova Slovenija. Pa nato z ostalimi evropskimi
državami: Češko, Nemčijo, Italijo, Avstrijo in tako naprej, če se ustavim samo
pri Avstriji. Ta si je s svežnjem varčevalnih ukrepov zadala cilj, da bo v
petih letih, bolj točno do vključno leta 2016 zmanjšala javnofinančne izdatke
za skoraj 28 milijard evrov. V Sloveniji sistemskih varčevalnih ukrepov v
smislu posegov v socialne transfere, pokojnine in plače ter nekatere druge
zakonske pravice v proračunskih letih 2010 in 2011 ni bilo. Bili pa bi nujno
potrebni za konsolidacijo javnih financ. Po drugi strani pa na prihodkovni
strani opažamo manjšanje dejanskih prilivov od načrtovanih. V obeh proračunskih
letih, torej v letu 2010 in letu 2011 se je zmanjševala domača potrošnja,
posledično pa so bili nižji prilivi davčnih prihodkov. V obeh letih je bilo
zaznati tudi nižjo realizacijo proračunskih prihodkov iz Evropske unije od
načrtovanih. V letu 2010 je bila realizacija prilivov iz tega naslova komaj 70%
od načrtovanih sredstev, tudi v letu 2011 je bil delež teh sredstev bistveno
nižji. Ključnega izziva fiskalne politike, to je zmanjšanje razkoraka med
javnofinančnimi prihodki in odhodki, slovenska politika v letih 2010 in 2011 ni
razumela in ga ni znala realizirati. Posledično se je zviševala zadolženost
države, saj je bilo treba javnofinančni primanjkljaj pokrivati z najemanjem
vedno novih in vedno dražjih posojil na mednarodnih finančnih trgih. Prioriteta
nove vlade, ki je nastopila mandat v februarju 2012, prva prioriteta je bila
javnofinančna konsolidacija, najprej s sprejemom rebalansa proračuna za leto
2011 in z Zakonom o uravnoteženju javnih financ, nato pa z drugimi reformnimi
ukrepi, zlasti z reformo pokojninskega sistema z namenom zagotavljati
dolgoročno vzdržnost javnih financ. V dolgoročni vzdržnosti javnih financ nas
zavezuje, oziroma k dolgoročni vzdržnosti javnih financ nas zavezuje pogodba o
stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v Ekonomski in monetarni uniji oziroma
tako imenovani fiskalni pakt, ki je začel veljati z novim letom. V skladu z
določili tega fiskalnega pakta so se države podpisnice zavezale, da bodo
proračuni držav podpisnic uravnoteženi ali pa bodo izkazovali presežke. V Novi
Sloveniji smo se že pred podpisom fiskalnega pakta zavzemali za uravnoteženje
javnih financ, v svojem programu smo zapisali, citiram: “V naslednjih dveh
letih je potrebno obvladati javnofinančni dolg, da ne preseže 45 odstotkov
bruto domačega proizvoda, to je ena ključnih nalog. Vsi javnofinančni
uporabniki morajo najprej sami zmanjšati porabo po načelu največje koristi in
najmanjše škode, če to ne bo uspelo, mora vlada v treh mesecih sama določiti
ukrepe in znižanja, nikakor se ne smemo naprej zadolževati na račun naših
vnukov, javno porabo je treba v dveh letih uskladiti z javnofinančnimi
prihodki.” Čeprav se zavedamo, da varčevalni ukrepi ne bodo prinesli
dodatnih političnih točk naši stranki, pa se zavedamo odgovornosti, ki smo jo
prevzeli, skupaj z ostalimi vladnimi strankami in bomo podpirali ukrepe, ki
vodijo k uravnoteženju javnih financ.
Hvala
lepa za vašo pozornost.«