Iva Dimic ob problemu namnožitve kormoranov: Ministrstvo očitno iz Slovenije ustvarja rezervat

DELI:
29.03.2017, NSi

Kormorani v Sloveniji delajo vedno večjo škodo na ribji populaciji v sladkih vodah. Zato je bil na to temo sklican parlamentarni odbor za kmetijstvo, kjer je Iva Dimic izpostavila, da se ministrstvo in pristojni organi sploh ne ukvarjajo z reševanjem najbolj perečih problemov.

Kormoran ni avtohtona slovenska živalska vrsta, se vedno bolj razmnožuje in hkrati uničuje druge avtohtone vrste pri nas. Podobno zgodbo opazujem v mestih in tudi na podeželju, kjer se množijo vrane, ki so v mestih marsikje že izpodrinile golobe,« je uvodoma dejala Iva Dimic.

Z zbranimi je delila tudi svojo izkušnjo s Cerkniškega jezera, kjer se lahko za števičnost ribje populacije lahko zahvalijo le prizadevanjem lokalne ribiške družine, ki vsako leto skrbi za to, da ribe ob presihanju jezera ne poginejo. »Ribiči si želijo, da bi lahko del področja namenili za ribolov in turizem. Vendar se pojavlja vprašanje za koga, če pa imamo težave s kormorani,« je dejala in dodala: »Kormorani namreč polovijo veliko rib, ki so namenjene ribolovu. Poleg tega pa imamo v državi predpise, ki omejujejo normalno kmetovanje, saj preveč ščitijo ptice.«

»Vedno znova naštevamo, da imamo probleme z divjadjo, lubadarjem in sedaj še s kormorani. Pa se vseeno nič ne naredi,« je opozorila poslanka NSi, ki je ob tem predstavnikom ministrstva dejala, da očitno iz Slovenije ustvarjajo rezervat, v katerem je ljudem vedno težje živeti.

Plenijo nam svetovno znano soško postrv

Še posebno je poslanka NSi omenila situacijo na Severnem Primorskem, med Tolminom in Čezsočo, kjer je število kormoranov največje. »Sočo predstavljamo kot slovenski biser. Kljub temu, da imajo ti kraji obupno prometno infrastrukturo, vseeno pridejo v to neokrnjeno naravo mnogi ribiči s celega sveta, seveda na lov na soško postrv, ki je svetovno znana. Mi pa ob tem dopuščamo kormoranom, da nam to svetovno znano soško postrv plenijo,« je dejala Dimiceva.

Od kormoranov nimamo nikakršnega dobička

Poudarila je tudi, da vsak ribič v soški dolini pusti od 100 do 150 evrov na dan,  zato so ribiški gostje med najbolj zaželenimi. »Ne vem pa, koliko dobička imamo od kormorana? Se ga lovi in postreže v kakšnih posebnih restavracijah?« je Iva Dimic malce hudomušno vprašala zbrane ter se zavzela za ohranitev avtohtone soške postrvi. »Kormoran namreč ni avtohtona vrsta. In tukaj popolnoma razumem težave ribiških družin,« je še dodala.