Družinski zakonik bi moral postaviti trdne temelje družini in zavarovati otroke

»Krščanski demokrati menimo, da je družina temeljna celica družbe. Iz zdrave družine raste zdrava družba in obratno. Naš cilj je vseskozi, da bi predlog zakonika zaščitil družino bolj, kot je zaščitena sedaj. Družinski zakonik bi zato moral postaviti trdne temelje družini, v kateri bi otroci imeli varno in razigrano otroštvo,« je ob obravnavi družinskega zakonika dejala podpredsednica Iva Dimic.

Pojasnila je smo krščanski demokrati že v javni razpravi poslali pripombe na pomembne člene predloga Družinskega zakonika. »Predvsem definicija zakonske zveze in njen pomen, kadrovska in finančna okrepitev Centrov za socialno delo v postopkih glede skrbništva in rejništva, možnosti starih staršev, da so stranka v postopku pri posvojitvah v primerih višje sile, ko oba starša nenadoma umreta in možnost, da se starši vnaprej izrečejo, kdo je oziroma kdo ni primeren za prevzem skrbi za njihove otroke v takem primeru ter vključitev preventivnih programov za zakonce in družine. Nekaj naših pripomb je bilo upoštevanih, nekatere le delno, večina pa žal ne,« je dejala Dimiceva.

Iva Dimic: Predlog zakonika tako spreminja temeljno pojmovanje družine

Opozorila je, da vlada popolnoma po nepotrebnem vztraja pri spremembi definicije družine. »Sedanje besedilo tako razvrednoti mamo in očeta in da enak pomen »drugi odrasli osebi«, o kateri ni nikjer v vseh 300 členih nikjer zapisano, kdo ta oseba lahko je. Predlog zakonika tako spreminja temeljno pojmovanje družine na enak način, ki je bil leta 2012 zavrnjen. Zgodba se ponavlja, SD pa uveljavlja svojo agendo, ne glede na to, kaj odloči ljudstvo,« je spomnila poslanka NSi in dodala, da kljub nekaterim dobrim rešitvam ostajajo določena vprašanja odprta – predvsem prenos pristojnosti s centrov za socialno delo na sodišča.

Pri posvojitvah zakonci ne bodo več v prednosti

Iva Dimic pa je v zaključku opozorila še na pomembno spremembo, ki jo vpeljuje novi družinski zakonik. »Pri posvojitvah otrok ne bodo imeli prednosti več zakonci, torej mož in žena, ki sta sklenila zakonsko zvezo, ampak bosta v tem postopku izenačena z zunajzakonskima partnerjema,« je povedala Dimicev in napovedala, da poslanci NSi novega predloga družinskega zakonika ne bodo podprli, razen v primeru, če bi vladna koalicija s podporo amandmajev bistveno spremenila definicijo družine in bi se družina primerno zaščitila.

Ljudmila Novak: Družina je skupnost, kjer nastajajo spodbudni odnosi za otroke

Predsednica NSi Ljudmila Novak je v svoji razpravi poudarila, da osebno družino doživlja predvsem kot nekaj zelo lepega, kot skupnost ljudi, ki se imajo radi in v kateri lahko nastajajo odnosi, ki so spodbudni za otroke. »Seveda vem, da v vseh primerih ni tako, da tudi za te primere potrebujemo rešitve. Konec koncev pa je družina vendarle nekaj lepega, nekaj navdihujočega, nekaj spodbudnega in nek rek pravi, da več kot je v družbi urejenih družin, boljša je lahko ta družba,« je dejala in opozorila, da družina ne sme biti predmet ideoloških razprav, saj je družina nekaj naravnega in prvinskega, kjer lahko najbolj živimo neke spodbudne, ljubeče odnose in kjer se najlažje razvijamo, odraščamo.

Tudi ona se je zavzela za ohranitev trenutne definicije družine, ki se glasi: “Družina je življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo”. »Predvsem se nam zdi pomembno, da poudarimo to posebno varstvo, ki ga država namenja družini in zato želimo, da bi v prihodnje se tudi več pogovarjali o družinski politiki, ki ni del socialne politike. Socialna politika in družinska politika sta si namreč različni,« je še dejala predsednica NSi.

Jožef Horvat: Zakonodajalec mora stremeti k idealu družine

Jožef Horvat je opozoril, da se ne more definicija družine vedno spreminjati, ko pride in dobi politično moč določena politična opcija. Kot je pojasnil, je potrebno v ospredje postaviti tudi dobrobiti otrok.

»Otroci imajo pravico, da odraščajo v družini očeta in matere. Vemo, da pišejo znanstveniki in sociologi ter antropologi, da je družina danes v krizi. Ali smo se vprašali, zakaj? Najbrž smo se. Odgovorov je veliko. Najbrž tudi zato, ker je prišlo do revolucije navad in moral, znotraj katerih se ljudje odločajo za zakonsko zvezo. Nekdo je prej rekel, ali je družina, kjer je med staršema otroka sklenjena zakonska zveza, boljša kot tista, kjer gre za izvenzakonsko skupnost. Jaz nisem tisti, ki bi o tem sodil, gotovo pa zakonodajalec mora nekako stremeti k idealu družine,« je pojasnil Horvat in napovedal podporo amandmajem NSi.