Intervju z ministrico Ljudmilo Novak za revijo Moja Slovenija

V februarski številki osrednje revije za Slovence v
zamejstvu in po svetu Moja Slovenija je objavljen intervju z ministrico
Ljudmilo Novak. Predsednica NSi in ministrica je predstavila dosežke na Uradu
Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v prvem letu svojega mandata ter
predstavila cilje za nadaljnje delo. Vabljeni k branju celotnega intervjuja.

Spoštovana gospa
ministrica, za začetek pogovora bi vas rada vprašala, zakaj ste se odločili, da
ministrsko vlogo posvetite prav Slovencem zunaj matične domovine.

V času sestavljanja koalicije sem predsedniku vlade Janezu
Janši predlagala, da prevzamem funkcijo ministra za Slovence v zamejstvu in po
svetu,saj so domoljubje, jezik in kultura tiste vrednote, ki so mi še posebej
blizu. Za zamejce in rojake delam s srcem in z dušo, to me veseli, kot evropska
poslanka pa sem se že srečevala s problematiko manjšin.

V kakšni sestavi ste
sprejeli Urad, katere spremembe ste uvedli?

Urad smo oblikovali tako, da ima sedaj tri enote: kabinet
ministrice, sektor za zamejstvo in sektor za Slovence po svetu. Nekateri
uslužbenci so obdržali iste naloge, nekaj sprememb pa smo uvedli pri pokrivanju
držav. Okrepili smo službo za odnose z javnostmi, saj se zavedamo velikega
pomena medijev in potrebe po boljši obveščenosti Slovencev – tako v matični
domovini kot v zamejstvu in po svetu.

Za vami je prvo leto
ministrovanja. Katere ključne naloge je lani opravil Urad oziroma vi osebno?

Po prevzemu naloge sem se najprej seznanjala s problematiko
manjšin, spoznavala sem ključne sodelavce in predstavnike manjšin in
manjšinskih organizacij. Naredili smo pomemben premik pri spodbujanju
sodelovanja na gospodarskem področju. Prav tako smo dali poudarek povezovanju
mladih. Zdi se mi pomembno, da je Urad tesno povezan z organizacijami v
zamejstvu, zato tudi sama pogosto obiskujem različne prireditve. S tem tudi
osebno spodbujam rojake k ohranjanju slovenstva, k ohranjanju govorice,
kulture, narečja … Ob obisku v Benečiji septembra lani sem opazila, da tudi
njim veliko pomeni navzočnost predstavnikov matične domovine in da so hvaležni
Sloveniji za obstoj Urada in za funkcijo ministra. Zelo so bili zadovoljni in
počaščeni, da sem kot ministrica kar dva dneva preživela z njimi in tako bolj
spoznala življenje Slovencev v Benečiji. Srečala sem se tudi z župani tega
območja in različnimi organizacijami, kot so Slovenska kmečka zveza,
slovenskimi duhovnik s tega območja, … Ves čas si prizadevam ustvarjati in
ohranjati enotni slovenski kulturni prostor, da bi Slovenija spoznala zamejce
in obratno. Enako si želim tudi za izseljeništvo, da bi se tudi v Sloveniji
zavedali pomena rojakov na tujem. Ti ljudje so ambasadorji Slovenije v drugih
državah.

Pri zamejski
problematiki je prišlo do pomembnejših premikov.

Kot sem že dejala, si želim izboljšati odnos Slovencev do
rojakov na tujem. Rešujemo pa tudi nekatere konkretne primere, ki že dolgo časa
čakajo na rešitev. Pri najvišjih madžarskih oblasteh sem se zavzela, da se le
gradi cesta v Porabju, za katero je bil temeljni kamen položen leta 2007.
Seveda to ni le moja zasluga. Na Uradu pomagamo reševati problematiko na
področju izobraževanja, tudi povsem konkretno, s sofinanciranjem vzgojiteljev
in učiteljev. Prav tako se je pri nas našel denar za vzorčno kmetijo v Porabju,
naša finančna pomoč je pripomogla, da se je začel pouk slovenščine v
Varaždinski županiji … Kjer se manjšina srečuje s težavami, sodelujemo pri
njihovem reševanju.

Nekoliko ste tudi
predrugačili financiranje manjšin.

Do 7. februarja je bil odprt javni razpis za sofinanciranje
programov in projektov Slovencev v zamejstvu in po svetu v letu 2013, na
katerega se lahko prijavijo organizacije in društva. Prej smo manjšinske
organizacije v večji meri financirali preko krovnih organizacij, od letos dalje
pa jih bomo v želji po večji transparentnosti neposredno. Razpisali smo
približno enak obseg sredstev kot lansko leto, tudi na račun tega, da bomo pri
nas na Uradu materialne stroške še zmanjšali, ko se bomo iz podnajemniških
prostorov preselili v državno zgradbo.

Kako pa vidite
sodelovanje s Slovenci po svetu?

Sodelovanje potekal zelo intenzivno. Konec leta sem obiskala
ZDA, kjer živi največja slovenska skupnost, obiskala sem Cleveland, slovenske
šole in župnije, se udeležila več različnih prireditev … Pomembno je bilo
odprtje pisarne PoliMat iz Ljubljane, ki rojake spodbuja k sodelovanju na
gospodarskem in znanstvenem področju. Ob obisku skupnosti sem spoznala, kako
veliko jim pomeni obisk iz Slovenije, pa tudi izseljenci Slovenijo z veseljem
obiskujejo. Ponosni so na njene lepote, k nam radi povabijo prijatelje.

Izstopajoči so
gospodarski dogodki v organizaciji Urada.

Ob obisku v Nemčiji so me gospodarstveniki opozorili, da si
želijo tesnejšega sodelovanja, vendar pa pogosto naletijo na administrativne
ovire. Ta vlada je že naredila pomembne korake za zmanjšanje teh ovir, mi pa
smo v okviru Urada organizirali nekaj mednarodnih podjetniških srečanj. Pri tem
sodelujemo z zamejskimi gospodarskimi organizacijami, z Gospodarsko zbornico Slovenije,
z Obrtno zbornico Slovenije, pa tudi sodelovanje z občinami se nam zdi
pomembno. Uresničujemo pa tudi cilje, zadane v Strategiji sodelovanja med
Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih
državah na področju gospodarstva do leta 2020.

Uvajate nove koncept
sodelovanja.

Načrtujemo projekt sodelovanja slovenskih občin iz Slovenije
z občinami v zamejstvu, še posebej kjer so slovenski župani. Spodbujati želimo
čezmejno sodelovanje občin, kjer je vloga Urada v tem, da opravi nalogo
posrednika pri navezovanju stikov in posredovanju informacij. Želimo, da bi se
zainteresirani spoznali in sodelovali. Takih pobud je še veliko, pred kratkim
so se pri meni oglasili predstavniki društva upokojenih učiteljev, ki so
pripravljeni prostovoljno sodelovati z zamejci. Takih pobud sem še posebej
vesela, saj dragocene izkušnje iz šolstva zmeraj pridejo prav pri delu z
mladimi.

Mnogokrat slišimo, da
je Slovenija premajhna, da bi se z njo »splačalo« sodelovati.

Trditev drži samo deloma. Kar poglejte multinacionalko Ikeo,
ki ima trgovine po vsem svetu, pa v njih najdemo tudi izdelke z oznako »made in
Slovenia«. Ali pa primer iz Amerike, kjer bodo po novem varili pivo po
recepturi Pivovarne Laško. Mnoge avtomobilske tovarne pa vgrajujejo avtomobilske
dele, narejene v Sloveniji.

Eno od pomembnih
področij Urada je tudi področje znanosti.

Na tem področju imamo izdelano strategijo, dopolnjujemo smo
imenik slovenskih znanstvenikov po svetu. To področje posebej neguje Svetovni
slovenski kongres, mi pa sofinanciramo projekte organizacij civilne družbe.
Slovenske ženske, ki so uspele v svetu, med njimi tudi znanstvenice, pa smo
nedavno gostili na srečanju, ki je potekalo v organizaciji našega Urada na Brdu
pri Kranju.

Kaj pa se vas je v
minulem letu posebej dotaknilo, kaj vas je pri delu pozitivno presenetilo?

Zagotovo so to vtisi, povezani z obiskom v Ameriki. Čeprav
so ti naši rojaki tako daleč, imajo Slovenijo neizmerno radi. Čutijo se
Slovence, čutijo korenine, v srcu nosijo domovino, polko in potico … Presenečena
sem bila, kako sledijo dogajanju v Sloveniji. Posebej mi bo ostal v srcu
mladenič, star kakšnih petindvajset let, ki ne zna slovensko, ve pa skoraj vse
o dogajanju pri nas. Prebira novice o Sloveniji v angleščini. So mi pa rojaki
položili na srce, naj pazimo na našo Slovenijo, ker bi bili radi nanjo še
naprej ponosni, želijo si, da bi bila še naprej uspešna …

Kakšni pa so načrti
za 2013?

Kar se je izkazalo kot uspešno, bomo obdržali, denimo
gospodarske konference. Pripravljamo pilotni projekt štipendiranja absolventov
s pedagoško izobrazbo za sodelovanje pri različnih dejavnostih v Porabju. Kot
naravni govorci lahko pripomorejo k boljši komunikaciji v slovenščini.
Pospešili bomo povezovanje med slovenskimi župani na obeh straneh meje in
okrepili poročanje o uspešnih Slovencih na različnih področjih. Načrtujemo
javno razpravo s pomočjo krovnih organizacij v zamejstvu o prihodnjih izzivih
življenja slovenskih manjšin, spomladi pa razpravo o problematiki dvojezičnega
šolstva na Koroškem – o spodbujanju dvojezičnosti v predšolskem obdobju. Pa saj
tudi vsakdanje redno delo prinaša obilo izzivov!