(Intervju) Janez Šušteršič: NSi ima stabilnost in sposobnost prevzeti vodenje vlade

Dr. Janez Šušteršič se je rodil 29. decembra 1966 v Ljubljani. Ekonomijo je študiral na Univerzi v Ljubljani, kjer je pridobil doktorat iz politične ekonomije tranzicije. Bil je tudi gostujoči študent na Univerzi v Zürichu. Med leti 2001 in 2007 je bil direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Od leta 2005 do leta 2007 je bil podpredsednik Odbora za ekonomsko politiko pri Svetu EU v sestavi finančnih ministrov (Ecofin), leta 2012 pa je postal finančni minister Vlade Republike Slovenije. Zdaj svetuje vladam v jugovzhodni Evropi. Z njim smo se pogovarjali o gospodarskih razmerah, politični prihodnosti in NSi.

NSi je junija predstavila pet ukrepov za nižje davke, ki so namenjeni razbremenitvi gospodarstva in srednjega razreda. Kako kot nekdanji finančni minister in ekonomist vidite te ukrepe?

To so zelo pomembni ukrepi. V Sloveniji je predvsem delo preveč obdavčeno, pretekli ukrepi pa so bili pogosto namenjeni zgolj tistim, ki zaslužijo najmanj. Ukrepi NSi so namenjeni vsem ljudem. To so ukrepi, za katere moraš imeti kot finančni minister nekaj poguma, saj je težko vse speljati naenkrat, vendar z dobrim dialogom se lahko postopoma vsi uveljavijo. To so ukrepi, ki so nujni za gospodarstvo, čeprav pomenijo pritisk na proračun. Zelo sem vesel, ker se je NSi odločila predlagati takšne ukrepe, in da sem eden tistih, ki so pri pripravi ukrepov NSi strokovno pomagali.

Eden od ukrepov NSi je širitev razredov in ukinitev najvišje mejne stopnje pri dohodnini. Na kakšen način bi ta ukrep razbremenil tiste, ki zaslužijo na mesec eno ali dve povprečni plači?

Pomembno je, da se meja srednjega dohodninskega razreda razširi. Najvišja 50-odstotna stopnja je bila uvedena kot začasni ukrep v času, ko sem bil finančni minister in smo morali sindikatom v pogajanjih nekaj ponuditi, da smo na drugih področjih lahko sprejeli varčevalne ukrepe. Jasno pa je, da je ta stopnja previsoka, in da zajame zelo malo ljudi. V proračun zaradi tega ukrepa, ki je nepotreben, ne pride nič. Srednjemu razredu, torej ljudem v gospodarstvu z nekoliko boljšimi delovnimi mesti, pa država ogromno pobere. In takšni ljudje zdaj vidijo, da bi z enako plačo v Avstriji odnesli domov bistveno več denarja, zato razmišljajo o selitvi v tujino. Enako velja za delodajalce. Če ne moreš dobrih ljudi dobro plačati, ker je strošek prevelik, imaš nezadovoljne ljudi, ki začnejo odhajati. Ukrep širitve dohodninskih razredov bi bil signal države ljudem, da ima do njih pozitiven odnos.

[blocktext align=”left”]»Zelo sem vesel, ker sem eden tistih, ki so pri pripravi ukrepov NSi za nižje davke strokovno pomagali.«[/blocktext]

Z omejitvijo obveznosti plačevanja prispevkov za socialno zavarovanje bi NSi dvignila tudi minimalno plačo. V čem se predlog NSi za dvig minimalne plače razlikuje od predloga sindikatov?

To je popolnoma nov predlog v Sloveniji. Če imamo pri dohodnini splošno olajšavo, zakaj ne bi potem tudi pri prispevkih priznali nekega minimalnega zneska dohodka, od katerega jih ne bi bilo treba plačevati? Ljudje z najnižjimi dohodki so pogosto zaposleni v tako imenovanih prekarnih poklicih oziroma opravljajo priložnostna dela, prispevke pa plačujejo po zelo različnih stopnjah glede na vrsto dela, kar je absurdno. Če bi v tem primeru postavili spodnjo mejo, do katere prispevkov ne bi bilo potrebno plačevati, bi se dvignili neto dohodki tistim, ki zaslužijo najmanj.

Kako naj se s težavo prekarnih zaposlitev spopade finančni minister Mramor in kaj je razlog, da je vedno več zaposlitev prek s.p.?

Svet se spreminja, z njim pa tudi ljudje in njihove sposobnosti. Ogromno ljudi je takšnih, ki verjamejo v svoja znanja in sposobnosti, pri čemer ni nujno, da so visoko izobraženi. Želijo biti v takšni obliki dela, ki ne zahteva, da so vsak dan ob 8. uri zjutraj v službi, kjer čakajo, da jih šef po osmih urah dela spusti domov. To so ljudje, ki želijo biti neodvisni. Težava je, da takšne oblike dela niso sistemsko urejene. Celoten sistem socialne varnosti, vključno s pokojninsko in davčno zakonodajo, je narejen tako, da imajo pisci zakona vedno pred očmi zgolj osebo, ki ima redno službo za osem ur na dan. Ljudje, ki imajo možnost priložnostne zaposlitve, pa v tak sistem socialne varnosti niso vključeni na enakopraven način. In to je težava. Država ne bi smela imeti preferenc, kakšne oblike zaposlitve želi. To je svobodna odločitev vsakega posameznika in delodajalca. Naloga države pa je, da je zakonodaja jasno urejena.

Zakaj je znižana stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, ki jo predlaga NSi, pomembna za mala podjetja?

Mala podjetja so zelo ranljiva. Malo podjetje, ki ima 100 tisoč ali milijon evrov letnega prometa, se lahko zgolj zaradi enega samega poslovnega dogodka znajde v velikih težavah, saj nima takšnih možnostih prilagajanja in rezerv, ki jih lahko imajo večja podjetja. Davku od dobička se v resnici reče davek na dohodek podjetij. V EU je veliko držav, kjer ta davek nima enotne stopnje. Če imaš malo dohodka, potem plačuješ nižji davek. Če imamo to pri dohodnini, je logično, da bi to moralo veljati tudi pri malih podjetjih.

Ena večjih težav malih podjetnikov, ki predstavljajo jedro gospodarstva, je stabilnost poslovanja. Ali je smiselno, da mali podjetniki plačujejo prispevke za mesec, v katerem nič ne zaslužijo?

To je pomembno vprašanje. Sistem je takšen, da se plačuje akontacija, kar je problematično. Imamo sicer minimalne osnove, a težava je, da so se minimalne osnove povečale s pokojninsko zakonodajo. Najbrž bi bilo smiselno, da bi minimalno osnovo določili enotno, takšno kot je pri minimalni plači.  Človek mora biti na nek način zavarovan, vendar je pri podjetnikih težava, da plačujejo dvojne prispevke, tako prispevke zaposlenih kot delodajalca, medtem ko tistim, ki so v rednih službah, prispevke plačujejo delodajalci. Tisti, ki danes govorijo, da podjetniki plačujejo malo prispevkov, se tega v resnici ne zavedajo.

Po podatkih statističnega urada je lanska gospodarska rast znašala tri odstotke BDP. Premier Miro Cerar je to komentiral z besedami, če želi Slovenija priti iz krize in vzpostaviti vzdržno blaginjo, potem mora v prihodnjih mesecih paziti, da ne naredi nobene napake. Ali gre po vašem mnenju za napoved nadaljevanja statusa quo?

Razmišljati na način, da ne smemo narediti napake, je napačno. Narediti moramo ogromno aktivnih in pozitivnih ukrepov, da odpravimo težave v sistemu. Birokracija, davčne obremenitve, neprijazno okolje za podjetništvo, prevelika državna poraba in zaposlenost v javnem sektorju, so anomalije, ki jih je treba odpraviti. In ko imaš triodstotno gospodarsko rast, se takšni ukrepi sicer ne zdijo nujni, so pa veliko lažje izvedljivi kot takrat, ko imajo ljudje občutek, da je kriza. To obdobje rasti bi morali izkoristiti za resne spremembe. To bi morala biti naloga te vlade, sicer nima smisla, da dokonča svoj mandat.

Omenili ste preveliko število zaposlenih v javnem sektorju, sindikalist Branimir Štrukelj pa je v nedavnih medijskih nastopih zahteval višje plače. Je javni sektor zaslužen za zdajšnjo gospodarsko rast?

Za trenutno gospodarsko rast so največ zaslužni izvozniki in naložbe v zasebnem sektorju ter ugodne razmere v tujini. Javni sektor lahko prispeva k gospodarski rasti s tem, da podpira gospodarstvo. Logično je, da sindikati javnega sektorja zdaj pričakujejo višje plače. Ves čas krize so se plače najprej zadržale in potem tudi znižale za nekaj odstotkov. Ampak sindikati se bodo morali odločiti: ali želijo višje plače ali enako zaposlenost. Oboje pač ne gre.  Prava formula je 10-odstotno znižanje števila zaposlenih v javnem sektorju in povišanje plač, ampak diferencirano na osnovi rezultatov dela in prizadevnosti. Vendar sindikati na takšen ukrep ne bodo pristali, ker bi s tem začeli delati razliko med dobrimi in slabimi v javnem sektorju, saj želijo zastopati vse svoje člane, namesto da bi zastopali tiste, ki so dobri. In prav ti zadnji nimajo nikogar, ki bi zastopal njihove interese.

[blocktext align=”left”]»Če tvoja odgovornost do države pravi, da moraš to narediti, boš zbral pogum in to naredil, ne glede na to, ali gre zaradi tega 300 tisoč ljudi za en dan ali teden dni na ulice.«[/blocktext]

Kako naj se vlada in javni sektor soočita s tistimi, ki delajo slabo?

Če bi se držali že samo tega, da mora vsak uradnik v zakonsko določenem roku izdati neko odločbo, sicer mu grozi disciplinski postopek, bi hitro imeli 10-odstotno nižjo zaposlenost v javnem sektorju in plače, ki bi bile višje na osnovi rezultatov dela. Zamude pri odločbah so namreč fantastične, a se zaradi tega nihče ne vznemirja. Pri triodstotni gospodarski rasti in ponovnem zaposlovanju v zasebnem sektorju, je čas, ko ljudje lahko zapustijo javni sektor. Če bo to spontan proces, bodo odhajali mladi, ki ne vidijo perspektive in so slabo plačani. Če pa bo to organiziran proces, se bodo v javnem sektorju obdržali tudi zelo dobri delavci.

Če bi kot finančni minister to povedali sindikalistom, bi najverjetneje doživeli hud konflikt. Kako sindikalna upiranja uravnotežiti na način, da bi bili na koncu zadovoljni tako sindikati  kot gospodarstvo? 

Včasih bi bilo dobro prebrati Ustavo Republike Slovenije. V njej piše, da zakone v Sloveniji sprejema parlament, predlagajo jih vlada, poslanci in ljudje na referendumu. Sindikati v Sloveniji ne sprejemajo zakonov! Če vlada meni, da je njena odgovornost izvesti nekaj, kar je dobro za Slovenijo, mora to tudi narediti. Če bodo sindikati zaradi tega tri dni razbijali Ljubljano, ali demonstrirali kulturno, pač bodo. Če misliš nekaj dobrega narediti, in v to verjameš, si dolžan to narediti. Če tvoja odgovornost do države pravi, da moraš to narediti, boš zbral pogum in to naredil, ne glede na to, ali gre zaradi tega 300 tisoč ljudi za en dan ali teden dni na ulice.

Pa ima premier Cerar pogum za kaj takšnega?

Ne vem. Ne deluje kot človek, ki bi zelo pogosto udaril po mizi. Začel je zelo naivno, kar je sicer običajno za vse novince v politiki, vključno z mano. Je pa v zadnjem času naredil nekaj dobrih potez. Zelo jasno se je zavzel za prodajo Telekoma Slovenije, kar v tej koaliciji ni bilo preprosto. Konec koncev je podprl tudi zakon NSi o prikritih grobiščih, kar v tej koaliciji tudi ni bilo lahko. Koliko pa sam vsebinsko razume, zakaj in katere strukturne reforme so potrebne, pa bomo še videli. Če bo resnično izpeljal strukturne reforme, bo lahko še zelo uspešen politik.

Vrniva se nazaj k ukrepom NSi za nižje davke, ki imajo določene finančne posledice za proračun.

Dokler se ti ukrepi ne bodo začeli podrobno pripravljati, je težko zelo natančno govoriti o finančnih posledicah, a nekaj bi se zagotovo lahko naredilo tudi z boljšim nadzorom stroškov v javnem in državnem sektorju. Treba je vedeti, da so ukrepi za nižje davke namenjeni podjetnikom, ljudem in spodbuditvi gospodarske rasti.

[blocktext align=”right”]»Morda bo zdaj tudi kakšen od teh predlaganih ukrepov za nižje davke sprejet. Četudi bi bili ti ukrepi sprejeti v nekoliko drugačni obliki, bi bil to uspeh.«[/blocktext]

NSi je ta mesec opravila več razgovorov z gospodarskimi in sindikalnimi združenji. Koliko možnosti pripisujete, da bo parlament potrdil vsaj nekatere od ukrepov NSi?

Pustimo se presenetiti. Nisem verjel, da bo zakon o prikritih grobiščih, ki ga je vložila NSi, sprejet. Nanj je bilo možno vezati veliko ideologije, a je NSi in SMC to uspelo preprečiti, tako da sem bil na koncu prijetno presenečen. Morda bo zdaj tudi kakšen od teh predlaganih ukrepov za nižje davke sprejet. Četudi bi bili ti ukrepi sprejeti v nekoliko drugačni obliki, bi bil to uspeh. Tisto, kar bi rad povedal iz svoje lastne izkušnje kot finančni minister, je, da je bolje sprejeti en ukrep in tega dobrega in močnega, kot sprejeti pet ukrepov in vsakega razvodeneti do konca. Bilo bi super, če bi uspelo. Tako za podjetnike in zaposlene, kot tudi seveda za predlagatelje.

Ali je verjetno, da Slovenija v bližnji prihodnosti spet pade v recesijo?

Recesija v smislu padca BDP po moji oceni za zdaj ni realna nevarnost. V zadnjo recesijo smo padli takrat, ko se je ta zgodila po svetu. Je bil pa ta padec pri nas zaradi notranjih slabosti veliko globlji, kot v večini drugih držav, saj se nanj nismo ustrezno odzvali. Če strukturnih ukrepov zdaj ne bomo naredili, bomo imeli okoli dvoodstotno gospodarsko rast. A Slovenija potrebuje vsaj štiriodstotno gospodarsko rast, če želimo doseči cilj, da bomo v 10 letih razviti tako, kot je razvito povprečje v EU. To pa pomeni, da moramo ukrepe usmeriti na način, da bodo spodbudili rast in ne v socialo oziroma v deljenje nečesa, kar še nismo ustvarili.

Finančno stabilnost zagotavlja tudi prodaja državnega premoženja. Bi bilo smiselno, da bi se SDH nemudoma odločil za ponovitev prodajnega postopka Telekoma Slovenije?

Sklep državnega zbora o prodaji Telekoma Slovenije ni bil preklican. SDH ima mandat za prodajo Telekoma. Njegova odgovornost je, da oceni, ali je primeren trenutek za ponovno prodajo, ugotovi zanimanje zanj in sproži nov prodajni postopek.

Kaj imajo državljani od Telekoma Slovenije v državni lasti?

Nič, razen morda večjega računa in slabših storitev.

Zakaj je treba državne banke, kot je NLB, prodati?

Praksa zadnjih 20 let je pokazala, da banke v državni lasti servisirajo določene interese v družbi, ne glede na to, ali so ti interesi dobri ali ne. To so večinoma interesi ljudi, ki so povezani v politična in kapitalska omrežja. To pa pomeni, da ima banka poleg ekonomskih še nekatere druge cilje. Če je banka poslovni subjekt, potem mora zasledovati samo poslovne cilje. Praksa zadnjih 20 let je bila, da so banke v državni lasti podaljševale in sklepale kredite, ki jih normalne banke v zasebnem lastništvu ne bi nikoli. Ne moremo čakati, da bomo imeli vlado, ki bo znala drugače upravljati z bankami, zato je prodaja bank najbolj učinkovita pot do dobrega upravljanja. Če bo katera od bank dobila slabega lastnika, bo na trgu izgubila vrednost in se bo lastnik lahko zamenjal. In tudi če bo na koncu kakšna banka šla v stečaj, to ne bo nobena tragedija, saj imamo v Sloveniji dovolj bank in odprt trg za nove.

Zakaj vsaj del politične sfere v Sloveniji nasprotuje prodaji državnega premoženja?

Nekateri politiki bi najraje predpisali, kaj morajo ljudje zjutraj jesti in kdaj morajo vstati, ker ne verjamejo, da so ljudje lahko samostojni in sposobni odločati, zato želijo tudi podjetja obdržati v državni lasti. Močan razlog so tudi interesi, ki so vezani na državna podjetja.

NSi končuje pisanje strategije popolne prenove zdravstvenega sistema. Zakaj je pomembno, da se tudi v zdravstvu vzpostavi določena konkurenčnost?

Trenutni zdravstveni sistem je popolnoma stroškovno neučinkovit. Poslovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je sicer trenutno pozitivno, vendar razlog za to so novi prispevki in višja zaposlenost, ne pa učinkovit nadzor stroškov. Obvezno zdravstveno zavarovanje v zdajšnji obliki je neučinkovito, ker imamo zanj samo enega ponudnika. Če bi jih bilo več, ki bi ponujali obvezno zavarovanje po enakih pravilih, seveda, bi ponudniki zavarovanj bolj učinkovito nadzorovali stroške storitev, ki jih zaračunajo bolnišnice in drugi izvajalci.

Kaj bodo od tega imeli državljani oziroma zavarovanci?

Nižje stroške in to, kar imate, recimo, pri avtomobilskem zavarovanju, da vam poleg obveznega zavarovanja ponudijo tudi dodatne storitve, pri katerih lahko nastopi konkurenčnost. Takšen sistem poznajo v Nemčiji, Avstriji, Nizozemski in še marsikje. Dejstvo je, da imajo te države dobre institucije in zdravnike, ki jim lahko zaupaš.

Ste ekonomist, ki je bil v času najhujše gospodarske krize tudi eden najpomembnejših članov vlade. Kako vidite trenutne politične razmere v Sloveniji?

Intervju z Janezom Šušteršičem je izšel v septembrski številki internega časopisa NSi Krščanski demokrat. Spletna verzija časopisa je dostopna s klikom na sliko.

Občasno je malce konfuzna, vendar stabilna. Velikih premikov v naslednjem letu ne pričakujem. Delno zaradi gospodarske rasti, ki se je stabilizirala, delno pa tudi zato, ker so zdaj pritiski tujine za hitro ukrepanje in reforme šibkejši. Zelo pomembno je, kaj bo zdaj naredil Cerar. Ljudje od predsednika vlade ne pričakujejo, da jim bo razlagal svet in etiko. To pride v poštev, če si analitik, oziroma morda, ko nastopaš na volitvah. Ko si na vodstveni funkciji, pa moraš izražati kompetentnost vodenja. Smo v času, ko vlada lahko razvodeni, do konca mandata ne naredi nič, in na ta način preživi. Vendar to bi bilo slabo. Slovenija nujno potrebuje resne strukturne ukrepe.

Pričakujete predčasne volitve?

Za zdaj ni nobenega resnega pritiska. Če se bo Cerar odločil, da želi čas, ki ga ima, izkoristiti za resne reforme, potem pa je možno marsikaj. Tudi to, da skozi ta proces postane pomemben politik, ki ne bo več podvržen vplivom drugih, in se bo skozi takšen način vodenja osamosvojil. Možno pa je, da prav zaradi tega pride do konfliktov znotraj vlade. Če bo pokazal, da ima voditeljske sposobnosti, in da namerava narediti stvari, ki ozadju levice ne ustrezajo, bo njegov mandat resno ogrožen.

Kako vidite NSi?

NSi ima trenutno veliko prostora, ki ga lahko izkoristi. SDS je postala izjemno pasivna, ker se pač večinoma ukvarjajo z usodo svojega predsednika in sodnimi procesi, pri nekaterih drugih zadevah pa so zelo nedosledni. NSi je ta prostor začela izkoriščati. Lani pred volitvami so me spraševali, katera stranka ima dober gospodarski program. Odgovoril sem jim, da sta to programa DL in NSi. Zatem mi je veliko ljudi iz sredinskih krogov dejalo, da NSi zagovarja krščanske vrednote, in da, recimo, ne bodo podprli družinskega zakonika. Mislim, da se NSi lahko širi kot resna desnosredinska stranka, če bo pri nekaterih družbenih vprašanjih postala nekoliko bolj fleksibilna na način, kot to postaja tudi Cerkev s Papežom. Ravnati modro, fleksibilno in pri nekaterih vprašanjih ostati tiho.

[blocktext align=”right”]»Nova Slovenija je stranka, ki ima korenine in stabilnost, s katero dobro rešuje notranje probleme.«[/blocktext]NSi je letos avgusta praznovala 15. obletnico. Kaj ji želite?

NSi želim, da doživi še naslednjih 15 let. Da nadaljuje s takšnim gospodarskim programom, uspe s svojimi predlogi tudi v opoziciji, in da z neko modernizacijo okoli družbenih in ne samo ekonomskih vprašanj pritegne širši krog ljudi. Da bo znala nagovoriti sredinske in neideološke volivce, ki jim ideologija in polpretekla zgodovina pomenita manj kot podjetniška svoboda in uspeh posameznika, tako mladega kot starejšega.

Lahko NSi prevzame vodenje vlade?

Stranka, ki ima toliko tradicije, kot jo ima NSi, je tega sposobna. NSi je stranka, ki ima korenine in stabilnost, s katero dobro rešuje notranje probleme. Je stabilna in ima možnost za organsko rast, kar imamo radi tudi pri podjetjih. V tem procesu organske rasti bodo gotovo v njej ali ob njej ljudje, ki bodo sposobni voditi vlado. Tudi zdaj so že takšni, ki bi lahko vodili vlado ali ministrstva. Pomembno pa je, da NSi verjame v svoj gospodarski program in je pri tem dosledna.