(INTERVJU) dr. Boris Pleskovič: Samostojna NSi vzbuja upanje

DELI:
23.03.2016, NSi

Boris_Pleskovic_960Dr. Boris Pleskovič je predsednik Svetovnega slovenskega kongresa. Diplomiral je na Univerzi v Ljubljani, magisterij je opravil na Harvardu in doktorat na Massachussetts Institute of Technology (MIT). V Svetovni banki v Washingtonu je na različnih vidnih funkcijah delal več kot 30 let, med letoma 1991 in 1992 pa je bil tudi glavni ekonomski svetovalec prvega predsednika slovenske vlade Alojza Peterleta. Kot gostujoči profesor je pogosto vabljen na predavanja s strani uglednih univerz iz ZDA, Evrope in Kitajske. Leta 1998 je bil odlikovan ob 650-letnici Karlove univerze v Pragi, leta 2006 pa je prejel zlati red za zasluge predsednika Republike Slovenije. Z njim smo se pogovarjali o aktualnih gospodarskih in političnih zadevah.

Evropska komisija in evroskupina sta lani novembra ocenili, da je predlog slovenskega proračuna za leto 2016 pretežno skladen z zahtevami v okviru pakta stabilnosti in rasti. A v začetku marca je prišlo do preobrata. V Bruslju zdaj pravijo, da slovenski proračun za letošnje leto morda ne bo v skladu s pravili. Zakaj?

Verjetno se je ta proračunski polom zgodil, ker je vlada spet preveč popustila pri zvišanju plač v javnemu sektorju. Kot je dobro znano, je pri nas državna birokracija preveč stevilčna, neučinkovita in neodgovorna ter dostikrat naravnost škodljiva. Pri nas del politike še vedno ne razume, da neproduktivno zadolževanje zmanjšuje suverenost in sposobnost države, da investira v razvoj. Prekomerno trošenje posledično rezultira, da na leto plačujemo prek miljarde evrov samo za obresti. To je stran vržen denar. Bolje bi bilo, če bi mi posojali denar drugim. A ker se v preteklosti z našimi človeškimi in naravnimi resursi ni delalo gospodarno in pošteno, smo tukaj kjer smo. Seveda pa bo treba ta trend čim prej obrniti. Če ne prej, pa z novo vlado.

Kdo bo nosil odgovornost, če letošnji proračun ne bo v skladu s pravili?

Proračun pripravlja finančno ministrstvo, potrjuje pa ga vlada kot celota.

Gospodarska rast v Sloveniji je po podatkih Evropske komisije leta 2014 dosegla tri odstotke BDP. Letošnje predikcije pa kažejo strm upad rasti. Ta naj bi v letu 2016 znašala le še 1,8 odstotka BDP. Je to odraz vladne reformne stagnacije?

Zagotovo. Slovenski izvozniki, večina najboljših je v Poslovnem klubu Slovenije, imajo največ zaslug za gospodarsko rast v zadnjih letih. Njihova nadaljnja rast pa je omejena zaradi nekonkurenčnosti države, pomanjkanja ekonomske svobode in previsokih davkov zlasti pri plačah vrhunskih strokovnjakov, ki zdaj množično odhajajo v tujino. Problem sta tudi negativna poslovna klima in preobširna birokracija. Vlada se za to premalo zmeni, saj očitno misli, da moramo še vedno biti v nekem socializmu.

Čeprav je NSi v opoziciji, je že v prvem letu tega mandata predstavila pet ukrepov za nižje davke, ki pa jih vladna stran ni želela implementirati. Zakaj so strukturne reforme nujno potrebne?

Davčni predlogi NSi so pogumni in jih podpiram, imeli so tudi velik medijski odmev. Enako velja tudi za zdravstveno reformo. Težava je, ker se vlada ne zaveda, da naši vrhunski in talentirani kadri ustvarjajo nova delovna mesta v tujini, namesto da bi jih ustvarjali pri nas doma. Glede na gospodarske in zdravstvene predloge očitno to razumete le v NSi. Dober primer slabe in škodljive birokracije je nagrajena slovenska pivovarna, ki se je bila primorana izseliti v Avstrijo, kjer zdaj zaposluje nove ljudi in izvaža svoje produkte v Slovenijo in po svetu ter plačuje davke ter prispevke v Avstriji. Zanimivo je, da naši raziskovalni novinarji niso sposobni odkriti, kdo je za to odgovoren.

[blocktext align=”right”]Nova Slovenija z Ljudmilo Novak vzbuja upanje, kar kažejo tudi anketne raziskave v zadnjem letu dni. Dejstvo je, da ima NSi najboljši gospodarski program.[/blocktext]

Ampak zakaj se vlada ne loti strukturnih reform?

Vlada nima poguma, ker se ukvarja sama s sabo in s svojimi neetičnimi aferami, ima negativno selekcijo kadrov od ministrov navzdol, nadaljuje se izčrpavanje državnih podjetij in neodgovorno ravnanje birokracije. Za vse to pa je kriv tudi slab volilni sistem, ki dopušča vedno istim manjšim strankam, da izsiljujejo negospodarne in populistične rešitve na področju gospodarstva, s čimer ščitijo mreže političnih parazitov.

Pravite, da je v politiki negativna selekcija kadrov. Kje pa vidite pozitivno selekcijo?

Tuja podjetja so pri nas bolj produktivna kot državna, imajo bolj napreden tehnološki razvoj, višje plače in zaposlujejo perspektivne mlade kadre. Temu se reče pozitivna selekcija. In prav zaradi tega so potrebne strukturne reforme. Slovenija mora pridobiti več tujih investicij, ki bodo odpirala nova delovna mesta, s čimer se bo znižala tudi stopnja brezposelnosti zlasti med mladimi. V državnih podjetjih, ki v večini ustvarjajo izgube, imate primere, ko nekateri dobivajo bajne plače za lobistične zadeve, ki nimajo nobene povezave z jedrnim poslom podjetja, v katerem so zaposleni.

Omenili ste tudi zdravstveno reformo NSi, ki prek konkurenčnosti postavlja v ospredje vsakega državljana. Zakaj je prenova zdravstvenega sistema potrebna?

V Sloveniji imamo veliko število vrhunskih zdravnikov in zdravstvenih sester, ki pa zaradi neučinkovitega upravljanja v zdravstvu odhajajo v tujino. Imamo tudi precej talentiranih znanstvenikov iz drugih področij. Slovenija ima dobre kadre, ki pa jih vladajoči in politika ne znajo ceniti, ker se gleda zgolj na to, kdo komu pripada, medtem ko strokovna znanja in mnenja ne štejejo.

Je v politiki premalo strokovnega znanja?

V Sloveniji ne znamo ali nočemo izobraziti dobrih tehničnih kadrov, ki jih občutno prmanjkuje. Imamo pa poplavo filozofov, ki se zaposlujejo v politiki, čeprav nimajo pojma o konkretnem korporativnem upravljanju tako s podjetji kot z državo. Funkcija ne bi smela narediti človeka, ampak bi človek moral narediti funkcijo.

Kako ocenjujete afero dodatki? Bi morala minister Mramor in ministrica Makovec Brenčičeva odstopiti?

Afera z dodatki meče zelo slabo luč na celotno vlado, ki si je zastavila zelo visoke etične in moralne standarde.  V bolj razvitih demokracijah v tujini bi takšni kadri nepreklicno odstopili.  Problem vlade Mira Cerarja je, da kadruje nesposobne kadre v svojih strankah, pri čemer ne more dobiti neodvisnih, dobrih in vrhunskih strokovnjakov, ki obstajajo v Sloveniji in tujini. Dejstvo pa je, da si ti kadri ne želijo umazati dobrega imena in ugleda, dokler se pri nas v politiki vse vrti okoli korupcije.

[blocktext align=”left”]Funkcija ne bi smela narediti človeka, ampak bi človek moral narediti funkcijo.[/blocktext]

Zakaj Telekom Slovenije še ni prodan?

Telekom ni bil prodan in morda tudi ne bo, dokler ga ne bodo povsem izčrpali s fiktivnimi svetovalnimi pogodbami in zaposlovanjem nesposobnih političnih kadrov. Podobno se je zgodilo pri Merkatorju, ki je bil zadolžen za več kot miljardo evrov in prodan za okoli 300 miljonov evrov.  Ko se ni dalo več kaj dosti pokrasti in izčrpati, so ga pač prodali Hrvatom. Če bi se v tej državi delalo pošteno, bi verjetno mi kupovali hrvaška podjetja, tako pa se pri nas v gospodarstvu vse vrti okoli politike, zato pa smo tukaj, kjer smo.

V začetku letošnjega leta se je vlada odločila zamenjati vodstvo SDH in NLB. Zdi se, da so pod Cerarjevo vlado spet prišli na vodilne položaje tisti, ki so soustvarjali bančno luknjo.

O teh stvareh je bilo že toliko povedanega, da se ni smiselno ponavljati. Dejstvo je, da so novi oziroma stari kadri v SDH in NLB nekredibilni in slabo strokovno podkovani. To so politični kadri.

In kaj imajo ljudje od takšnih političnih kadrov?

Ljudje naj se vprašajo, ali želijo svoj težko prigarani denar prek davkov spet zmetati v banke ali ne. Če je odgovor ne, potem je treba NLB takoj prodati. Če bo NLB imela tujega lastnika, navadni ljudje ne bodo oropani. Bodo pa s prodajo NLB na slabšem tisti lobiji, ki zdaj navadnim ljudem prek dokapitalizacij kradejo denar. Madžarska je skušala sanirati svoje državne banke z več milijardami evrov. In to s kadri, ki so bili odgovorni za njihovo insolventnost. Bili so neuspešni, zato so se razjezili in banke prodali tujcem. Funkcija politike ne bi smela biti kraja, ampak ustvarjanje okolja, ki bi kraje preprečevalo. To pa se lahko zgodi le z dobrimi zakonskimi akti in profesionalnimi, a poštenimi kadri.

Več let ste v Washingtonu v Svetovni banki imeli pomembne in vidne funkcije. Od blizu ste tudi doživeli začetek ameriške finančne krize leta 2008. Z ohlajanjem kitajskega gospodarstva nekateri zdaj svarijo pred novo finančno krizo. Kako ranljiva je Slovenija?

Ohlajanje kitajskega gospodarstva na Slovenijo nima posebnega vpliva, ker je slovenski izvoz v Kitajsko relativno majhen.  Lahko pa bi več pridobili od kitajskih investicij, če bi izboljšali poslovno klimo, konkurenčnost in odnos do tujih investicij. To, da je kitajska gospodarska rast več desetletij znašala več kot deset odstotkov, je bil sam po sebi čudež, katerega je vedno občudoval tudi nobelovec Joseph Stiglitz. Lahko le upamo, da se bo njihov pristanek na počasnejšo rast zgodil brez večjih šokov za samo Kitajsko in preostali svet.

Velika Britanija bo junija imela referendum o t.i. “Brexitu” – izstopu iz Evropske unije. Kaj bi izstop Velike Britanije iz EU pomenil za Slovenijo in EU?

Izstop Velike Britanije iz EU bi verjetno naredil več škode Britancem, posebno londonskemu finančnemu centru, ki bi se preselil v Frankfurt in Pariz.  Evropa je gospodarski trg z okoli 500 milijoni prebivalcev, Britanija pa ima navsezadnje samo 60 miljonov prebivalcev in je tudi v veliki meri poleg ZDA najbolj kriva za zadnjo finančno krizo. Bi pa izstop Velike Britanije morda povzročil tudi nekatere politične premike v EU.

[blocktext align=”right”]Funkcija politike ne bi smela biti kraja, ampak ustvarjanje okolja, ki bi kraje preprečevalo. To pa se lahko zgodi le z dobrimi zakonskimi akti in profesionalnimi, a poštenimi kadri.[/blocktext]

Če se vrneva nazaj na Slovenijo. Kako ocenjujete slovenski politični prostor?

Politični prostor ni več uravnotežen, kot je bil dolga leta po Demosu. Skrbi predvsem naraščajoči radikalizem, za katerega sta kriva vlada in del opozicije.

Govoriva o migrantski krizi?

Tako je. Vlada je dolžna dosledno informirati državljane, medtem ko opozicija ne bi smela na takšen način vzbujati strahov pri ljudeh. Čeprav ima vsak, vključno s civilnimi družbami, pravico do javnega izražanja svojega mnenja, pa so in bodo rešitve v tej migrantski krizi politične, zato so politične stranke dolžne sprejemati odločitve v državnem zboru, ne pa na ulici z nekimi uličnimi protesti. Za to so vlada in politiki tudi izvoljeni – da sprejemajo odločitve v imenu državljanov. Državljani pa odločitve politike kaznujejo ali nagrajujejo na volitvah.

Kako pomembna je Slovenija v tej migrantski krizi?

Nobena država ne more sprejeti neomejenega števila migrantov, posebno ne tako majhna država kot je Slovenija. S tem, ko je Nemčija vabila vse, ekonomske in druge migrante, je naredila škodo tistim, ki resnično potrebujejo zaščito.  Za tiste sedaj v EU zmanjkuje prostora in potrpljenja.  Pri vsem tem pa se moramo zavedati, da Pedro Opeka ne bi bil danes med nami, če njegova družina ne bi dobila zaščite, ko je bila ta potrebna. Vse premalo se v EU sprašujejo, zakaj bogate arabske države ne prevzamejo del bremena množične migracije, saj imajo ti ljudje veliko več skupnega z njihovo kulturo in vero.  Prav tako bi morale del tega bremena prevzeti ZDA, ki so v veliki meri odgovorne za to krizo.

Vse več je govora o novih strankah na desnem političnem polu. Menite, da bodo imele nove stranke na desnici pozitiven ali negativen učinek?

Nove stranke naj bodo, a le če se lahko dokažejo s poštenostjo, samostojnostjo in konstruktivnim delom za vse državljanke in državljane.

Kako v zadnjem času ocenjujete delo NSi?

Nova Slovenija z Ljudmilo Novak vzbuja upanje, kar kažejo tudi anketne raziskave v zadnjem letu dni. Dejstvo je, da ima NSi najboljši gospodarski program. Želim pa, da NSi ostane povsem samostojna stranka. Tako kot v gospodarstvu, se tudi v politiki ljudje najraje odločajo za original. Upam pa, da bodo na volitvah največ glasov dobili tisti, ki se zares zavzemajo za sodoben, pošten in zdrav razvoj ter prihodnost države, in da bo NSi šla s takšnimi ljudmi tudi v vlado.

Opomba: Intervju je izšel v peti številki časopisa Krščanski demokrat, ki je dostopen na tej POVEZAVI.