Hans Peter Friedrich (CDU/CSU): Če bo prišlo do zapiranja mej, moramo doseči dogovor, da bo do tega prišlo v državah od Nemčije do Grčije istočasno

Hans_Peter_Friedrich_CSUNSi je v sodelovanju z nemškim inštitutom Konrad Adenauer Stiftung priredila ekskluzivni Pogovor o izzivih migrantske krize za Evropo in Slovenijo. Osrednja gosta omizja sta bila nekdanji nemški notranji minister in zdajšnji namestnik vodje poslanske skupine CDU/CSU dr. Hans Peter Friedrich in nekdanji zunanji minister Republike Slovenije dr. Dimitrij Rupel. V pogovoru, ki ga je vodil poslanec NSi Jernej Vrtovec, sta sodelovala še vodja PS NSi mag. Matej Tonin in podpredsednik NSi in predsednik OZP Jožef Horvat.

“Najpomembnejše je, da ljudje lahko pričakujejo od svoje države, da je zmožna delovati. Prav to državljani pričakujejo od svojih politikov. Evropska unija ima svoje zakone, med katerimi sta tudi šengenski zakon in dublinska konvencija. Poskrbeti moramo, da se te zakone tudi dosledno upošteva, a trenutno temu ni tako, kar skrbi celotno prebivalstvo EU. Vsi skupaj smo v šengenskem prostoru, v katerem imamo dogovor, da ne zapiramo notranjih meja, temveč skupaj poskrbimo za to, da so šengenske meje varne. Če tega ne moremo upoštevati, če ne moremo zagotoviti varnosti, pa bo prišlo do tega, da bo vsaka država morala poskrbeti za varnost svojih meja,” je v pogovoru dejal Friedrich.

“Želim si evropsko konferenco o varnosti meja, kjer bodo vse članice EU povedale, da si to varnost želimo zagotoviti. V Nemčiji imamo situacijo, da vsi politiki še niso spoznali, da obstaja meja, koliko ljudi lahko integriramo. Obljubim vam, da bom delal na tem, da bo to spoznanje prišlo prav do vsakega. Če bo prišlo do zapiranja mej, moramo doseči dogovor, da bo do tega prišla v državah od Nemčije do Grčije istočasno, torej na isti dan. Vsaka država mora varovati svojo mejo. Pri tem varovanju ima svojo suverenost. Evropske članice pa lahko pomagajo pri varovanju meje, a za to suverenost varovanja mora poskrbeti vsaka država zase. Vse države EU, tudi tiste, ki niso v šengnu, imajo obvezo pomagati pri varovanju šengenskih meja. Dlje bomo čakali z ukrepanjem, težje bo povrniti normalno stanje,” je opozoril Friedrich.

“Če nekdo stoji pred našimi vrati in potrebuje pomoč, se boji za svoje življenje, ga sprejmimo. Če pa nekdo želi pri nas živeti, ker imamo lepšo hišo od njegove, ga moramo razumeti, a zavrniti. Od delovanja naših držav moramo zahtevati takšna merila, kot jih imamo sami v našem zasebnem življenju. Zavedati pa se je treba, da begunci in migranti ne delajo nič narobe, saj so bili povabljeni, vendar pa moramo odreagirati. Napačno in krivično bi bilo, če bi napade v Parizu uporabili za to, da bi zdaj imeli vsesplošno nezaupanje do vseh migrantov in beguncev. Jasno pa je, da je danes varovanje naših meja bolj pomembno kot kdajkoli prej. Nerazumljivo je, da v tej varnostni situaciji v EU odpiramo svoje meje, s čimer ne vemo, kdo prihaja k nam. To je neodgovorno. Imamo jasen sistem, kako moramo zavarovati naše meje. V Nemčiji imamo osebe, ki potujejo v Sirijo, se tam radikalizirajo, in vrnejo v EU. To predstavlja za EU velik izziv. Nemška kanclerka Angela Merkel ima 14. decembra kongres CDU, na katerem bo morala dati odgovore na vprašanja, do katerih do danes še ni prišla,” je zbranim dejal namestnik vodje PS CDU/CSU dr. Hans Peter Friedrich.

Nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je skozi svoje izjave izrazil zaskrbljenost nad dogajanjem. “Nesrečen bi bil, če bi znova uveljavili sistem nadzora notranjih meja v EU. Potrebujemo dogovor na evropski ravni, da se spremeni politika do migracij. Spremeniti je treba evropsko pogodbo, do česar mora priti čim prej. Morda bi bilo treba spremeniti tudi ustavo. Potrebujemo skupno evropsko vojsko in policijo, ki bosta ščitili zunanje meje EU,” meni Rupel.

Vodja PS NSi mag. Matej Tonin je v pogovru dejal, da evropsko družbo razume kot izredno solidarno, žal pa so po njegovih besedah nekateri politiki, tudi v Nemčiji, dali preveč širokogrudno povabilo tem ljudem. “V tem migrantskem toku so ljudje, ki potrebujejo pomoč, a pridružili so se jim tudi tisti, ki realno te pomoči ne potrebujejo. Največja nevarnost je, da EU zaradi svoje nepremišljene migrantske politike ustvari še več revežev in nezadovoljnih ljudi. Migrantskega toka se ne da omejiti drugače, kot s tehničnimi ovirami. Če želimo omejiti ta tok, nam ne preostane drugega, kot da zgradimo ograjo. Zaostriti je treba tudi registracijske postopke na meji, s čimer bi moral vsak migrant dati svoj prstni odtis,” poudarja Tonin.

Tonin še dodaja: “Za EU so največja nevarnost radikalizirani borci, ki se iz Sirije vračajo v EU. Napačno bi bilo trditi, da je za vse težave v EU kriv migrantski tok. Dejstvo pa je, da vam danes nihče ne more zagotoviti stoodstotne varnosti niti v Sloveniji. Če veste, da so v soboto po napadih v Parizu določeni posamezniki proslavljali, potem veste, da imamo v Sloveniji radikalizirane muslimanske skupnosti.”

Podpredsednik NSi in predsednik OZP Jožef Horvat pa je opozoril na očitno premajhno odzivnost Evropske unije. “Ključno je, da se voditelji EU hitro usedejo in dogovorijo, kako naprej. Nadzor na šengenski meji je treba striktno upoštevati, za kar potrebujemo tudi kadrovske resurse. Naj spomnim na dogovor mini vrha EU-Balkan, kjer je bilo rečeno, da bo Slovenija dobila v roku enega tedna pomoč 400 evropskih policistov. Kot je meni znano, je Slovenija dobila zgolj nekaj več kot 100 evropskih policistov v pomoč. Ne vem, kdo je za to kriv, a dejstvo je, da je Evropska unija v tej migrantski krizi premalo odzivna. Obenem pa se je treba tudi zavedati, da EU problema migrantskega toka na izvoru ne more rešiti sama,” je dejal Jožef Horvat.

CELOTEN POSNETEK POGOVORA SI LAHKO POGLEDATE TUKAJ.