Evropski parlament sprejel poročilo Ljudmile Novak za večjo učinkovitost programov vseživljenjskega učenja

Evropski parlament je danes z  večino glasov sprejel poročilo evropske poslanke Ljudmile Novak (NSi/EPP-ED) o vseživljenjskem  učenju za znanje, ustvarjalnost in inovacije, ki ga je pripravila v sklopu izvajanja delovnega programa "Izobraževanje in usposabljanje 2010".
Poslanka Ljudmila Novak v poročilu ugotavlja, da je iz skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2008 razvidno, da je pri vseživljenjskem izobraževanju prišlo do določenega napredka, vendar še ne moremo biti zadovoljni z doseženim.
Med največje težave sodi zgodnje opuščanje šolanja, majhna udeležba starejših in nizko kvalificiranih delavcev v vseživljenjskem učenju ter slaba usposobljenost priseljencev. Poročevalka ugotavlja, da bo gospodarstvo, temelječe na znanju, potrebovalo vse bolj usposobljeno delovno silo, zato je potrebno izboljšati kakovost izobraževanja na vseh nivojih, od predšolske vzgoje naprej.
Zaradi mobilnosti in priseljevanja se pojavljajo učni problemi zaradi slabega jezikovnega znanja priseljencev in nato predčasno opuščanje šolanja. Zato bi morali že v času predšolske vzgoje, ko so otroci najbolj dovzetni za učenje jezikov, posvečati več pozornosti učenju jezika države, v kateri živijo, in učenju tujih jezikov.  Posebno pozornost je potrebno nameniti priseljencem, manjšinam, dolgotrajno brezposelnim in invalidom.
Ljudmila Novak v poročilu pravi: »Osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje mora otroke in mladostnike pripraviti na samostojno, ustvarjalno in inovativno učenje in razmišljanje. Učne načrte je potrebno nenehno posodabljati, glede na razvoj in potrebe družbe. Izboljšati je potrebno uporabo informacijskih tehnologij tudi za starejše. Potrebno je izboljšati kakovost izobraževanja in izpopolnjevanja učiteljev in predavateljev na fakultetah.«
V vseživljenjsko izobraževanje je zaradi potreb družbe in splošnega razvoja potrebno v čim večji meri vključiti delavce iz različnih panog, zato navaja, da je «delodajalce potrebno spodbujati, da organizirajo izobraževanje in usposabljanje svojih zaposlenih, nizko kvalificirane delavce pa spodbuditi k vključevanju v programe vseživljenjskega učenja.
Potrebno je povečati privlačnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja in ga povezati z gospodarstvom. Pomembno je upoštevati lokalne in  regionalne potrebe, možnosti in značilnosti. Programi vseživljenjskega učenja morajo podpirati podjetništvo, državljanom pa omogočati, da bodo pridobili znanja, s katerimi bodo lahko ustanavljali in vodili ter razvijali svoja podjetja.«
Poročevalka še navaja, da je tudi univerzitetne študijske programe potrebno nenehno posodabljati in tako odgovarjati na družbene potrebe, še posebej je potrebno povečati pri študentih interes za naravoslovne in okoljske študije. Potrebno je okrepiti partnerstvo med univerzami in podjetji.
»Pozivam evropske vlade in institucije EU, da v času finančne krize ne zmanjšujejo sredstev za izobraževanje, saj je prav dobra izobrazba najboljše orožje v boju proti revščini in pri iskanju rešitev iz krize,« je poslanka zaključila svoj govor pred glasovanjem.