Častni člani


Lidija DROBNIČ

10. Kongres Nove Slovenije – krščanski demokrati podeljuje naslov častna članica Lidiji Drobnič za življenjsko delo v podporo krščanski demokraciji ter za bistven prispevek pri ustanovitvi in delovanju Nove Slovenije. Lidija Drobnič je upokojena pravnica, ustanoviteljica in nekdanja podpredsednica Združenja univerzitetnih izobraženk, aktivna članica in predstavnica Nove Slovenije, tako na lokalnem, kot tudi na nacionalnem nivoju. 

 

Življenje in delo častne članice Lidije Drobnič

Lidija Drobnič se je rodila leta 1931. Ob ustanovitvi SKD se je aktivno vključila v politično življenje. Leta 1992 je postala predsednica Slovenske ženske zveze SKD, v letu 1996 pa članica izvršilnega odbora SKD, v katerega je bila večkrat izvoljena. Tega leta je bila predlagateljica spremembe 110. člena statuta SKD, ki je bila potrjena na kongresu in sicer, da je Slovenijo poleg fašističnega in nacističnega nasilja, ustrahoval tudi komunistični režim.

V letu 1995 je ustanovila Združenje univerzitetnih izobraženk, ki je danes vključeno v Mednarodno združenja univerzitetnih žensk (IFUW), katerega podpredsednica je tudi bila. Leta 2000 je aktivno sodelovala pri ustanavljanju Nove Slovenije – krščanskih demokratov. S svojim dolgoletnim delom in jasno besedo je širila vrednote krščanske demokracije. V stranki je pustila neizbrisen pečat, saj njena dejanja še vedno zelo odmevajo. Ustanovila je Žensko zvezo NSi, bila pa je tudi njena dolgoletna predsednica in sedaj častna predsednica. Ves čas pa je Lidija Drobnič aktivna članica in predstavnica Nove Slovenije, tako na lokalnem, kot tudi na nacionalnem nivoju. Še vedno odmevajo njene aktivnosti pri preimenovanju Titove ceste v Ljubljani.

Nova Slovenija – krščanski demokrati podeljujemo naslov častna članica Lidiji Drobnič za življenjsko delo v podporo krščanski demokraciji ter za bistven prispevek pri ustanovitvi in delovanju Nove Slovenije.

 


dr. Ivan REBERNIK

10. Kongres Nove Slovenije – krščanski demokrati podeljuje naslov častni član dr. Ivanu Reberniku za življenjsko delo v podporo krščanski demokraciji, za mednarodno uveljavljanje Slovenije ter ohranjanje slovenske kulturne in narodne identitete. Dr. Ivan Rebernik je doktor filozofske znanosti, diplomirani teolog in profesor knjižničarstva. Obsežen opus člankov, knjig in drugih prispevkov kaže na razgledanega intelektualca in poznavalca strokovnega področja, ki je ob poklicnem delu opravljal številne naloge v korist dobrih meddržavnih odnosov.

 

Življenje in delo častnega člana dr. Ivan Reebernik

Dr. Ivan Rebernik se je rodil leta 1939 v Mariboru. Svojo poklicno pot je začel kot uslužbenec v knjižnici rimske Papeške univerze Gregoriana na različnih delovnih področjih, nazadnje kot direktor kataloškega oddelka Vatikanske apostolske knjižnice. Deloval je tudi kot redni profesor v Vatikanski šoli za knjižničarje. Ob strokovnem poklicnem delu je sodeloval tudi pri radiu RAI v Rimu, kjer je bil odgovoren za vsakodnevne radijske oddaje v slovenščini in s tem ohranjal ter širil slovensko besedo v tujini.

Izpostaviti velja njegov miselni prispevek, ko je skupina somišljenikov zbrana v Skupini Ypsilon Slovenskih Akademikov leta 1968 izdala publikacijo Slovenija 1968 kam?, v kateri je jasno spregovorila o poti do slovenske državne suverenosti. Delo dr. Ivana Rebernika spremljajo vidne mednarodne ustanove, ki so mu podelile različna priznanja, častna članstva in nagrade. Dr. Ivan Rebernik moč za izvrševanje svojega dela in izvrševanje zaupanega poslanstva črpa iz osebne vere, kot tudi iz ljubezni do domovine – Slovenije. Od leta 1990 je bil član Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), od ustanovitve l. 2000 pa je član Nove Slovenije – krščanskih demokratov. Mnogim slovenskim in drugim študentom je bil mentor, do vseh pa odprt ter občutljiv za stisko bližnjega.

Nova Slovenija – krščanski demokrati podeljujemo naslov častni član dr. Ivanu Reberniku za življenjsko delo v podporo krščanski demokraciji, za mednarodno uveljavljanje Slovenije ter ohranjanje slovenske kulturne in narodne identitete.

 

capuder


prof. dr. Andrej CAPUDER

9. Kongres Nove Slovenije – krščanski demokrati podeljuje naslov častni član prof. dr. Andreju Capudru za življenjsko delo v podporo krščanski demokraciji ter za bistven prispevek pri ustanovitvi in delovanju Nove Slovenije. Prof. dr. Andrej Capuder je upokojeni profesor književnosti na ljubljanski univerzi ter pesnik in pisatelj. Vseskozi pa je povezan tudi s krščansko demokracijo na Slovenskem ter Novo Slovenijo – krščanski demokrati.

 

Življenje in delo častnega člana dr. Andreja Capudra

Prof. dr. Andrej Capuder je bil rojen leta 1942. Pri 73 letih je upokojeni profesor francoske književnosti na ljubljanski univerzi, kjer je bil eden tistih posebnih profesorskih likov, ki se študentom za vekomaj vtisnejo v spomin. Prof. dr. Andreja Capudra na mah povežemo z epohalnim prevodom Dantejeve Božanske komedije, kateri se je posvečal med svojim dvajsetim in tridesetim letom. Za prevod je prejel tudi Sovretovo nagrado za vrhunski književni prevod. Leta 1983 je bil med pobudniki in avtorji Celovškega Zvona, ki ga je izdajala Mohorjeva založba. Celovški Zvon je na Koroškem izhajal v času, ko slovenska beseda, natiskana na Koroškem ni smela brez predhodnega dovoljenja v Slovenijo. Leta 1990 je bil izvoljen v prvi slovenski parlament, kasneje istega leta pa je nastopil funkcijo ministra za kulturo v času prve DEMOS-ove vlade. Leta 1993 pa je nastopil veleposlaniško mesto v Parizu, v Franciji kot ji pravi: »Francija moje mladosti, mikavna in gostoljubna, dežela nepozabnih šansonov, katedral in muzejev, kjer si brez čakalne vrste lahko posedel in sanjal pred kakšno sliko ali kipom.« Kasneje, leta 1999 pa je nastopil veleposlaniško funkcijo v Rimu.

Kadar ni prevajalec, je pesnik in pisatelj. Pred nedavnim je izdal knjigo z naslovom Povest o knjigah. V njej skozi izbor knjig, ki jih je prebral, popisuje svoje celotno življenje, umsko in duhovno zorenje ter vse to obenem postavlja v širši družbeni in miselni kontekst. Gre za literarno avtobiografijo, sam jo označuje za duhovno, za iskanje lastne filozofije in njenega udejanjanja. Za knjigo Povest o knjigah je prejel tudi letošnjo Rožančevo nagrado, ki je nagrada za najboljše esejistične zbirke. Dr. Andrej Capuder je bil vseskozi povezan tudi z Novo Slovenijo – krščanskimi demokrati. Po razočaranju, ki je sledilo združitvi SLS+SKD, je bil skupaj z dr. Bajukom soustanovitelj nove krščanske demokracije na Slovenskem, Nove Slovenije. Leta 2000 je tudi kandidiral na državnozborskih volitvah. Za krščansko demokracijo je povedal: »Krščanska demokracija premore svojo politično, pa tudi duhovno platformo.« In prav zaradi te duhovne platforme ima krščanska demokracija »možnost in dolžnost, da opozori na moralno razsežnost človeškega in tudi družbenega ogorčenja« v današnjem svetu.

 


Jože STRGAR

7. Kongres Nove Slovenije – krščanski demokrati podeljuje naslov častni član gospodu Jožetu Strgarju za življenjsko delo v podporo krščanski demokraciji ter za bistven prispevek pri ustanovitvi in delovanju Nove Slovenije. Jože Strgar je človek, ki že vse življenje živi in dela z veliko ljubeznijo do domovine, slovenstva. Sam pravi: »Biti zavesten privrženec svoje države, svojega slovenstva, svoje kulture in njenih korenin, je pogoj za obstoj in razvoj, je nekaj, kar bi moralo biti samo po sebi umevno.«

 

Življenje in delo častnega člana Jožeta Strgarja

Jože Strgar je bil rojen leta 1929, je človek, ki že vse življenje živi in dela z veliko ljubeznijo do domovine, slovenstva. Sam pravi: »Biti zavesten privrženec svoje države, svojega slovenstva, svoje kulture in njenih korenin, je pogoj za obstoj in razvoj, je nekaj, kar bi moralo biti samo po sebi umevno.« Jože Strgar je že od leta 1983 začel zbirati izobražence, ki so organizirali več predavanj s perečimi temami in se udeležili mednarodnih srečanj s katoliškimi izobraženci iz evropskih držav. Bil je soustanovitelj in predsednik Komisije za izobražence, ki je v letu 1987 prerasla v Medškofijski odbor za izobražence (MOI), in jo je vodil do leta 1990. Po zmagi demokracije je večina vodilnih članov MOI odšla v politiko, tudi Jože Strgar. Aktivno je sodeloval pri nastanku Slovenije, pri ustanavljanju SKD-ja in bil aktivno vključen v politična prizadevanja pri osamosvajanju Slovenije.

Po osamosvojitvi je kandidiral na listi SKD za župana Ljubljane in bil tudi izvoljen. Ljubljanski župan je bil med letoma 1990 in 1994. Vseskozi je aktivno spremljal in deloval v krščansko demokratski politični smeri. Najprej v SKD, kasneje pa je bil med prvimi podpisniki nove, krščansko demokratske stranke – Nova Slovenija. Kot sam pravi je »NSi najbolj pristna slovenska politična stranka, ki je s svojo zgodovinsko utemeljenostjo in s svojim programom ustvarjala slovensko zavest in je za obstoj in normalen razvoj Slovenije tudi danes nujno potrebna.«

Jože Strgar je bil eden izmed ustanoviteljev Mestnega odbora NSi Ljubljana in Zveze seniorjev pri NSi. Bil je član strankinega razsodišča med letoma 2005 – 2012. Poleg tega pa še član strokovnih odborov stranke za gospodarstvo, za stike z javnostmi, ter okolje in prostor. Jože je pobudnik in ustanovitelj civilne iniciative Prebudimo Slovenijo, s katero želijo prispevati tudi k prebujanju kristjanov in vseh ljudi dobre volje, vendar ne po revolucionarni, ampak demokratični poti. »Kristjani smo ljudje dveh svetov. Državljanskega in verskega. Dolžni smo, da se vključujemo v oba svetova,« pravi Strgar.

 

bernik


prof. dr. Marija BEVČAR BERNIK, dr. med. (1929 – 2016)

9. Kongres Nove Slovenije – krščanski demokrati podeljuje naslov častne članice prof. dr. Mariji Bevčar Bernik za življenjsko delo v podporo krščanski demokraciji ter za bistven prispevek pri ustanovitvi in delovanju Nove Slovenije. Prof. dr. Marija Bevčar Bernik  je oseba, ki že vse življenje živi in dela z veliko ljubeznijo do domovine, slovenstva. Sama pravi: »Izhajam iz verne, katoliške družine, ki je gradila svoj obstoj na stoletja preizkušenem stavku: Moli in delaj!«.

 

Življenje in delo častne članice dr. Marije Bevčar Bernik

Prof. dr. Marija Bevčar Bernik se je rodila leta 1929. Še kot mlado dekle je bila primorana kot begunka zapustiti domače kraje in se sprva naseliti v italijanskem begunskem taborišču za Slovence v Senegaliji. Po maturi, ki jo je opravila z odliko, ji je bila ponujena priložnost študija medicine v Zaragozi v Španiji, kjer je spoznala mladega slovenskega begunca Jožeta Bernika, poznejšega mednarodno priznanega pravnika, doma iz Škofje Loke. Prav ljubezen jo je po končanem študiju medicine v Španiji pripeljala do odločitve za specializacijo iz interne medicine v ZDA. Prof. dr. Marija Bevčar Bernik je ves čas poklicno delovala v ZDA, večinoma na čikaški Medicinski fakulteti Univerze Northwestern, kjer je postala tudi zaslužna profesorica. Kot dolgoletna profesorica nefrologije je bila, zaradi izredno poglobljenih in inovativnih raziskav, pionirka na področju postopkov za laboratorijsko gojenje ledvičnih tkiv. Prav njeno pionirsko delo je omogočilo razvoj novih možnosti za zdravljenje bolnikov s krvnimi strdki v ledvicaha, pljučih, možganih in srcu. Za svoj znanstveni film Človeška ledvica v kulturi, s katerim je presegla tedaj dobro poznane tehnične ovire, je leta 1969 prejela bronasto nagrado na mednarodnem beneškem festivalu znanstvenih in izobraževalnih filmov. S to fascinantno mikrokinematografsko študijo je izzvala veliko mednarodno odmevnost, številna gostujoča predavanja po svetu in visoko citiranost v znanstvenih revijah. Zakonca Bernik sta imela tudi velik čut za dobrodelnost, bila pa sta tudi velika promotorja domoljubja med rojaki v ZDA. Njun dom je bil žarišče slovenskega kulturnega in družabnega življenja, dr. Jože Bernik pa je bil tudi eden izmed ustanoviteljev Slovenskega kulturnega središča v Lemontu blizu Čikaga. Bila sta donatorja mnogih dogodkov in organizacij, številnih slovenskih ustanov in posameznikov. Po odhodu v pokoj je prof. dr. Marija Bevčar Bernik ostala povezana z znanostjo. Svoje znanje je v okviru Svetovnega slovenskega kongresa, katerega predsednik je bil njen mož, delila tudi na številnih srečanjih slovenskih zdravnikov z vsega sveta. Dr. Jože Bernik je svojo veliko ljubezen do slovenstva izkazal tudi s predsedniško kandidaturo leta 1997, ko je bil kandidat slovenske pomladi za predsednika Republike Slovenije. Leta 2000 je bil med ustanovitelji Nove Slovenije, kasneje istega leta pa je bil izvoljen za poslanca NSi v Državnem zboru. Tudi v času upokojitve pa vse do smrti leta 2011 je dr. Jože Bernik ostal velik podpornik Nove Slovenije in krščanske demokracije na Slovenskem.

Nova Slovenija – krščanski demokrati smo na 9. kongresu stranke v Dravogradu prof. dr. Mariji Bevčar Bernik podelili naslov častna članica za življenjsko delo v podporo krščanski demokraciji ter za bistven prispevek pri ustanovitvi in delovanju Nove Slovenije. Prof. dr. Marija Bevčar Bernik je bila oseba, ki je vse življenje živela in delala z veliko ljubeznijo do domovine in slovenstva. Sama je večkrat povedala: »Izhajam iz verne, katoliške družine, ki je gradila svoj obstoj na stoletja preizkušenem stavku: Moli in delaj!«.

 

burja


Anastazij Živko BURJA (1931 – 2015)

7. Kongres Nove Slovenije – krščanski demokrati podeljuje naslov častni član gospodu Anastaziju Živku Burji za življenjsko delo v podporo krščanski demokraciji ter za bistven prispevek pri ustanovitvi in delovanju Nove Slovenije. Anastazij Živko Burja je bil aktiven član Nove Slovenije že od ustanovitve. Po neuspeli združitvi SKD in SLS je bil med pobudniki ustanovitve nove stranke NSi. Več let je bil aktiven član Sveta stranke in eden od najuspešnejših županov Nove Slovenije.

 

Življenje in delo častnega člana Anastazija Živka Burje

Anastazij Živko Burja je aktiven član Nove Slovenije že od ustanovitve. Po neuspeli združitvi SKD in SLS je bil med pobudniki ustanovitve nove stranke NSi. Več let je bil aktiven član Sveta stranke in eden od najuspešnejših županov Nove Slovenije.

V času osamosvojitvene vojne za Slovenijo se je prostovoljno odzval klicu domovine, ki mu pomeni največjo vrednoto in bogastvo; zanjo bi dal življenje. Domovina je kakor mati, je večkrat dejal, in zanjo moramo tudi kaj žrtvovati. Tako je s svojim kamionom prevažal ljudi, hrano in opremo, s svojim optimizmom in duhovitostjo pa je tudi soborce navdajal z upanjem in vero v našo skupno prihodnost.

Kot pobudnik in prvi župan novoustanovljene Občine Lukovica se je izkazal kot mož dejanj in pogumnih odločitev, zvest svojim načelom. V letih nastajanja nove samoupravne lokalne skupnosti in v njenih prvih dveh mandatih je resnično izgoreval za nove gospodarske in duhovno kulturne pridobitve, z vsem razumevanjem, poznavanjem in ljubeznijo do njenih ljudi. Občina je zadihala s polnimi pljuči in razvojne spremembe so bile hitro vidne na vsakem koraku. Iz lastnega občutka dolžnosti je nepoklicno opravljal župansko funkcijo ter skupaj z uspešno občinsko upravo vodil vse niti za skladen razvoj doline, za skupno blaginjo in vrednote slovenske tradicije. V času županovanja je gospod Anastazij Živko Burja kot izjemno dober gospodar zagotovil temelje za boljše življenje in delo občanov Občine Lukovica. Tudi kot župan je vedno ponosno predstavljal Novo Slovenijo krščansko ljudsko stranko.

Tako je bil med pobudniki in ustanovnimi člani Občinskega odbora NSi Lukovica avgusta 2000 in do leta 2005 tudi njegov podpredsednik in donator. V letih od 2005 do 2008 je odbor formalno vodil, leta 2008 je kljub nasprotovanju članov odstopil z željo, da bi mlajši predsednik odbor morda vodil bolje. Vsa leta, tudi takrat, ko ni formalni predsednik, pa Živko Burja v OO NSi Lukovica velja za nesporno avtoriteto. V njegovih prostorih potekajo tudi sestanki občinskega odbora.

Poleg županovanja in stalnega vsestranskega dela za stranko Nova Slovenija, ki jo je večkrat tudi finančno podprl, je g. Anastazij Živko Burja vse svoje življenje posvetil trdemu delu; najprej kot strojni tehnik in nato samostojni obrtnik. Še danes se njegov delovni dan začne v ranih jutranjih urah in konča z nočjo, saj s svojo ženo tudi sedaj, ko sta krmilo uspešnega družinskega podjetja prevzela oba sinova, pomagata pri vsakodnevnih opravilih.

Gospod Anastazij Živko Burja je s svojim življenjem in delom ter s svojim zgledom nedvomno trajno prispeval k boljšemu življenju občanov na gospodarskem, kulturnem, vzgojno izobraževalnem področju. S svojim delovanjem je gospod Anastazij Živko Burja izjemno prispeval k razvoju, ugledu in spoštovanju Občine Lukovica in stranke Nova Slovenija.