Čas je za treznost
Ko sta lani Vlada in Državni zbor prižgala zeleno luč za zimsko univerzijado v Sloveniji, je poslanska skupina Nove Slovenije opozorila, da bi morali organizatorji poskrbeti, da bi bili uporabljeni obstoječi športni objekti in naprave, saj bi to bistveno pocenilo organizacijo prireditve. Trenutno načrtovana gradnja športne infrastrukture je glede na dane razmere in glede na pozitivne učinke, ki jih prinaša univerzijada, preobsežna.
Danes je jasno, da je slovenska univerzitetna športna zveza kot pobudnica in organizatorka načrtovane univerzijade v Sloveniji operirala z nepopolnimi podatki, tako o višini stroškov organizacije same prireditve kot tudi o vlaganjih v načrtovano športno in drugo infrastrukturo, kar je tudi omogočilo, da sta se Vlada in Državni zbor sorazmerno zlahka odločila za podporo tej prireditvi. Po teh dveh odločitvah sta tako Univerzitetna športna zveza kakor tudi predstavniki Maribora, kjer naj bi bila glavnina prireditev, v zvezi z univerzijado začeli v javnost sporočati znatno višjo vsoto vseh stroškov, povezanih s pripravo in izvedbo omenjene športne prireditve. Pri tem je še posebej bodlo v oči sporočilo mariborskega župana, da bo morala država prispevati največji delež, pri čemer je v isti sapi omenjal tudi evropska sredstva. Če je lani veljalo, da bi morala država zagotoviti 6 milijonov evrov, danes krožijo številke o desetinah ali celo sto in več milijonih evrih, ki naj bi jih dala država. Jasno je, da organizatorji ne vedo dobro, kako se lahko črpajo evropska sredstva. Še bolj žalostno pa je, da doslej niso bili pripravljeni poslušati strokovnjakov, ki so opozarjali, da je načrtovana gradnja športne infrastrukture preobsežna in nekatera tudi neupravičena oz. nepotrebna.
Številni poznavalci opozarjajo, da je vpliv zimske univerzijade na področju gospodarstva in medijske prepoznavnosti države neznaten. Pomislimo, koliko prizorišč zimskih univerzijad poznamo? Skoraj nobenega ali zelo malo, kar pomeni, da univerzijada zagotovo ne bo imela velikih učinkov na večjo prepoznavnost Slovenije. Vsekakor pa lahko univerzijada pomeni svojevrstno spodbudo pri gradnji in obnovi športne infrastrukture v štajerski prestolnici, kar bo koristilo predvsem slovenskemu športu.
Če se je Mednarodna študentska športna zveza zadnje dni prebudila in stopila na realna tla, saj je nenadoma ugotovila, da niso potrebne vse športne panoge, ki so bile doslej na sporedu zimskih univerzijad, v Novi Sloveniji predlagamo, da se spusti na realna tla tudi Slovenska univerzitetna športna zveza in pomaga Mednarodni študentski športni zvezi, da skupaj pretehtata, katere so tiste panoge, na katere se bo osredotočila univerzijada v Sloveniji, in to predvsem v luči razvoja že obstoječih športnih objektov po celotni Sloveniji, kar je glede na majhne razdalje tudi povsem realno in uresničljivo.
Univerzijada bi morala torej služiti kot spodbuda in zagotovilo za razvoj že obstoječih športnih centrov po Sloveniji in ne kot vzrok za gradnjo novih centrov, ki bodo po univerzijadi samevali in povzročali velike stroške vzdrževanja.