Bančni kriminal in nepopolno soočanje z njim sta ustvarila občutek neenakosti med ljudmi

DELI:
26.04.2018, NSi

Državni zbor je na izredni seji obravnaval poročilo parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje bančno luknjo. Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je opozoril na veliko razsežnost problema neučinkovitega soočanja z bančnim kriminalom: »Posebej žalostno pri vsem tem pa je, da so kazniva dejanja bančnega kriminala ter nepopolno soočanje z njihovimi posledicami v slovenski družbi ustvarila občutek neenakosti ter nezaupanja v državne mehanizme.«

Pogosto se zdi, da je izid na sodišču bolj odvisen od moči in vpliva, kot od pravil in zakona. To se odraža tudi v velikem nezaupanju državljanov v pravosodje. Ena od naših prioritet je končno ustvariti državo, kjer pravila in zakoni veljajo za vse enako: tako za povprečnega državljana kot za bankirja.

Slovenski davkoplačevalci so upravičeno jezni, ko s svojimi davki krpajo milijardne luknje, ki so jih v proračunu izkopale neodgovorne osebe v bankah. Jožef Horvat je ob tem izpostavil enega od glavnih vzrokov za bančno luknjo: »Veliko problemov, ki jih je obravnavala ta preiskovalna komisija, izhaja prav iz državnega lastništva bank, zato je danes pomembno spregovoriti tudi o tem.« Jožef Horvat se je ob tem ponovno zavzel za prodajo NLB.

Vodja poslanske skupine NSi je spomnil na sklep, ki od vlade zahteva ustanovitev specializiranega sodišča za bančni kriminal: »Državni zbor je s 74 glasovi soglasno zahteval ustanovitev specializiranega sodišča za bančni kriminal. Ker tega ni uresničila vlada, smo zakon pripravili v NSi. Vlada pa ni zbrala toliko poguma, da bi zakon podprla.«

V Novi Sloveniji bomo s predlogom zakona, ki uresničuje sklep preiskovalne komisije in ustanavlja specializirane sodne oddelke za obravnavo bančnega kriminala, vztrajali tudi v prihodnosti.