Bančni kriminal: Goran Klemenčič namesto dejanj še vedno le pri obljubah
Fotografija: Jaka Gasar (www.dnevnik.si)
Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je včeraj na novinarski konferenci predstavil novelo Zakona o državnem tožilstvu in novelo Zakona o sodiščih, ki ju je Državni zbor v prvi obravnavi že potrdil. O nujnosti preiskovanja bančnega kriminala sta večkrat javno govorila tudi minister Goran Klemenčič in vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan.
A kot danes piše Peter Lovšin v Dnevniku, minister Klemenčič predloga NSi ne podpira, saj naj bi »drobljenje oddelkov na sodiščih pomenilo slabitev kadrovskih virov na sodiščih« ter zmanjšalo učinkovitost dela. Takšno stališče nas v NSi čudi, saj je ministrstvo za pravosodje na primer 5. novembra 2016 za Dnevnik dejalo, da je praksa pokazala, da »bo treba ustanoviti tudi posebno, specializirano sodišče, ki se bo ukvarjalo samo s tovrstnim kriminalom.«
Goran Klemenčič je tudi v vlogi odstopljenega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v javnem pismu 3. decembra 2013 pozval k ustanovitvi javne in transparentne preiskave bančne luknje, kjer je posebej opozoril, da bi moral biti skrajni rok, v katerem mora biti preiskava zaključena, 12 mesecev.
Predlog NSi za specializacijo dela sodišč na področju bančnega kriminala sledi tudi sklepu Vmesnega poročila o opravljeni parlamentarni preiskavi v zvezi s Factor banko, d. d., Probanko, d. d. in Banko Slovenije, ki ga je 22. novembra 2016 v Državnem zboru potrdilo 74 poslancev. Sklep je med drugim vseboval besedilo:
“Državni zbor skladno z bistvenimi ugotovitvami parlamentarne preiskave predlaga vladi, da zakonsko in materialno zagotovi ustanovitev specializiranega sodišča za pregon bančne kriminalitete v okviru organiziranosti sodstva.”
Od sprejema tega sklepa je minilo že krepko več kot pol leta. Vladna koalicija, ki je soglasno podprla sklep in ki ima za seboj celoten upravni aparat, do danes ni predlagala rešitve, ki bi uresničila rešitve iz tega istega sklepa. Trenutno veljavna slovenska zakonodaja, ki ureja sodno obravnavo zahtevnejših kaznivih dejanj, žal ne pozna posebne oblike specializiranosti področja preiskovanja in sojenja v zadevah bančnega kriminala. Izkušnje soočanja z bančnim kriminalom pa kažejo na visoko mero neučinkovitosti pravosodnega sistema pri izvedbi postopkov, ki bi se zaključili s sodnim epilogom v obliki obsodilne ali oprostilne kazenske sodbe.
Krščanski demokrati nismo želeli še naprej čakati na vlado in ministra Klemenčiča, ki se mu kljub iztekajočemu mandatu očitno še nič ne mudi. Zato smo predloga zakonov v NSi pripravili sami in predložili Državnemu zboru. Posebni oddelki za obravnavo oziroma pregon bančnega kriminala, ki jih predlagamo, predstavljajo hitro in učinkovito rešitev, seveda pa so na podlagi teh zakonskih sprememb mogoče tudi kadrovske okrepitve in ne le prerazporeditve znotraj tožilstva in sodišč.
V NSi srčno upamo, da se bo minister Klemenčič spomnil svojih besed in vneme po pregonu korupcije ter bančnega kriminala iz časa njegovega predsedovanja KPK.